O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 36-37, 22. 9. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj

Matej_Avbelj.jpg
V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?

IZPOSTAVLJAMO

Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi

mag. Dominik Kuzma

Dominik_Kuzma.jpg
Digitalizacija avtorsko zaščitenih vsebin se je intenzivneje začela na prelomu 20. v 21. stoletje. Kljub pretečenemu poldrugemu desetletju po objavi Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi avtorskopravna zakonodaja še vedno lovi korake z razvojem digitalne tehnologije. Ob pospešenem razvoju novih vsebin, medijev, elektronskih naprav in dostopnosti učinkovite digitalne tehnologije...

Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV

Ivo Grlica

Ivo_Grlica.jpg
S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti...

Kako široko je polje proste presoje v sodbah ESČP?

mag. Matjaž Marko

Matjaz_Marko.jpg
Doktrina polja proste presoje predstavlja diskrecijo, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) prepušča nacionalnim oblastem pri načinu zagotavljanja varstva človekovih pravic. Razmerje med Sodiščem in državami temelji na načelu subsidiarnosti in spoznanju, da je pri presoji dopustnosti omejitev človekovih pravic v določenih primerih država v boljšem položaju kot mednarodni sodnik.

VSEBINA

dr. Matej Avbelj

V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?

mag. Dominik Kuzma

Digitalizacija avtorsko zaščitenih vsebin se je intenzivneje začela na prelomu 20. v 21. stoletje. Kljub pretečenemu poldrugemu desetletju po objavi Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi avtorskopravna zakonodaja še vedno lovi korake z razvojem digitalne tehnologije. Ob pospešenem razvoju novih vsebin, medijev, elektronskih naprav in dostopnosti učinkovite digitalne tehnologije je prisoten občutek, da se avtorsko pravo upira spremenjenim okoliščinam, v katerih delujejo in ustvarjajo avtorji, in razvijajočim se potrebam elektronske izmenjave vsebin ter distribucije avtorskopravno zaščitenih del.

Gregor Maček

Poslanci Državnega zbora so z dnevnega reda junijske seje umaknili glasovanje o Zakonu o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente (Sporazum). Eden od razlogov za umik, naveden v predlogu, je bil, da se strokovni javnosti in gospodarstvu omogoči več časa za opredelitev do Sporazuma in morebitnih posledic ratifikacije, ki javnosti niso bile zadostno predstavljene.

dr. Nana Weber

Dijaki lahko v skladu z določbami Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) odločajo v zadevah, ki se nanašajo na položaj dijakov, in zadevah, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov. Namen prispevka je spodbuditi razmišljanje o ustrezni spremembi zakonodaje, ki s svojo nedoločenostjo in nejasnostjo omogoča (pre)široke možnosti odločanja dijakov.

Tilen Tacol, Matevž Fortin

Minila so dobra tri leta, odkar je stopil v veljavo novi oziroma, bolje rečeno, prenovljeni krovni zakon s področja delovnega prava, tj. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zakon je v slovenski (delovno)pravni red prinesel kar nekaj sprememb, ki jih je sedaj že mogoče vrednostno presojati z nekaj časovne distance. Ena takih se nanaša na t. i. vodilne delavce, torej delavce, ki so bili v preteklosti znani tudi kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V položaj teh delavcev je ZDR-1 v razmerju do predhodnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) posegel predvsem pri vprašanjih konkurenčne klavzule, sklepanja pogodbe o zaposlitvi za bodisi določen bodisi nedoločen čas, še posebej zanimiva pa je vpeljava možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi predčasne razrešitve vodilnega delavca s položaja ali izteka mandata brez ponovnega imenovanja na ta položaj, uzakonjene v tretjem odstavku 74. člena ZDR-1. Prav slednja bo osrednji predmet obravnave tega prispevka.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec mora pri določenih razlogih odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati tudi posebna pravila za kategorije delavcev, ki so pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posebej varovani, in sicer so to predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in delavci, odsotni z dela zaradi bolezni. Pri vsaki varovani kategoriji delavcev Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, pred katerimi odpovednimi razlogi delodajalca so varovani ter koliko časa traja njihovo varstvo. V tem prispevku se bom osredotočila le na varstvo staršev in nosečih delavk.

mag. Miha Šlamberger

Finančna zavarovanja postajajo pomemben element naložbenih politik finančnih institucij ob velikem obsegu denarnih sredstev v finančnem sistemu, ki jih je treba ustrezno naložiti. Za znižanje tveganj pri takšnih naložbah je v tujini uveljavljena praksa uporabe finančnih zavarovanj. Za to se uporabljajo pravila in posebnosti, ki jih določa Direktiva 2002/47/ES.

Maja Korimšek

Zdravo, čisto, uravnoteženo, spodobno okolje. To so le nekateri pridevniki, s katerimi se opredeljuje standard kakovosti okolja, ki je predmet ustavnega varstva različnih držav. Vprašanje sodobnega časa je, ali zadošča varovanje okolja zgolj kot predpogoj uživanja človekovih pravic ali je treba pravico do čistega in zdravega okolja povzdigniti v univerzalno človekovo pravico in s tem omogočiti zaščito okolja samega, kar bi pomenilo odmik od antropocentrično naravnanega sistema, kot ga poznamo danes. "Okoljska etika ne pomeni zgolj varovanja okolja in ogroženih živalskih vrst, temveč predvsem spremembo temeljne paradigme človekovega odnosa do sveta."

mag. Jerneja Prostor

Še nedavno bi morala družba, ki bi se želela preseliti v drugo državo in ji tudi pravno pripadati, najbrž svojo namero uresničiti z uporabo splošnih pravil prava družb. To bi na primer za slovensko družbo pomenilo, da bi morala izvesti likvidacijski postopek ali morda postopek prenehanja po skrajšanem postopku v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nato pa bi se v drugi državi ustanovila skladno s splošnimi pravili o ustanovitvi gospodarske družbe države članice gostiteljice. Izvedba teh postopkov bi bila zelo zamudna, ob upoštevanju potrebe po prodaji podjema zaradi pravila o poplačilu vseh upnikov v likvidacijskem postopku pa s podjetniškega vidika morda celo usodna. Potrebe poslovne prakse so tako pokazale, da bi bilo nujno družbam v primeru selitve omogočiti prenos sedeža, ne da bi morala družba zaradi tega prenehati in se potem na novo ustanavljati. Opozoriti velja, da v tem primeru ne gre zgolj za dejansko opravljanje poslovanja v drugi državi članici ali za prenos dejanskega sedeža v drugo državo članico, pri čemer bi družba ohranila pravno pripadnost državi ustanovitve, temveč gre za spremembo statutarnega sedeža družbe in s tem države, po pravu katere se presoja personalni statut družbe.

mag. Matevž Krivic

Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ... Slaba prispodoba, če bi mislili le na to leto, saj letos lastovke še niti odhajati niso začele. A mislim seveda na precej daljše obdobje, kar na vse poosamosvojitveno, še zlasti na njegov drugi, vse bolj zaskrbljujoči del. In znotraj tega na nazadovanje - ali vsaj nenapredovanje - na področju uporabe prava v javni upravi in sodstvu. In na to, kako zaradi tega drastično pada ne le zaupanje v to "pravno državo", ki z vso svojo armado uradnikov in sodnikov prava ne zna (ali morda včasih tudi noče?) pravilno uporabljati, ampak posledično pada zaupanje tudi v pravo sámo. Kar pa je od tistega prvega še hujše in bolj nevarno.

Ivo Grlica

S kolegom Primožem Mikoličem sva v prispevku Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva predstavila poslovni model t. i. sodelovalnega gospodarstva kot hitro rastočega trenda združevanja človeških in fizičnih virov za strnjenje in delitev proizvodnje, distribucije ter potrošnje dobrin in storitev. Pri tem sva osvetlila problematiko, s katero se takšni novi modeli srečujejo na regulativnem in davčnem področju. S tem prispevkom nadaljujem s podrobnejšim prikazom obravnave dejavnosti sodelovalnih platform z vidika DDV.

Hinko Jenull

Država je natančno predpisala podlage za izbiro in napredovanje sodnikov in državnih tožilcev. Zakonske določbe so podprte z merili, kompetencami, indikatorji in časovnimi standardi. V postopke, zgrajene po načelu zavor in ravnovesij med vejami oblasti z ustreznim položajem pravosodne (samo)uprave, so vgrajeni instituti in protokoli, ki zagotavljajo pravico do izjave, preglednost in nepristranskost. Zdi se, če gledaš od zunaj, da tak karierni sistem preprosto mora delovati objektivno in pravično, z verodostojnostjo in prepričljivostjo, ki izključuje možnost zapletov ali sporov.

Matej Tomažin

Tretje četrtletje se počasi izteka, kar pomeni, da se bodo v podjetjih kmalu ukvarjali z načrtovanjem za prihodnje leto. Ne glede na pozitivne trende je pred nami specifično leto, v katerem se dogajanje lahko obrne v zelo različne smeri.

mag. Matjaž Marko

Doktrina polja proste presoje predstavlja diskrecijo, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) prepušča nacionalnim oblastem pri načinu zagotavljanja varstva človekovih pravic. Razmerje med Sodiščem in državami temelji na načelu subsidiarnosti in spoznanju, da je pri presoji dopustnosti omejitev človekovih pravic v določenih primerih država v boljšem položaju kot mednarodni sodnik.

dr. Jernej Podlipnik

Stranki sta na podlagi sklepa o dedovanju postali solastnici več nepremičnin, vsaka do polovice deleža. Naknadno sta s pogodbo o razdelitvi premoženja nepremičnine razdelili, pri čemer je pridobljeno premoženje posamezne stranke ustrezalo vrednosti dosedanjega deleža.

dr. Nana Weber

Ko je pokojni oče umrl, je imel na računu približno 700 evrov, drugega premoženja pa ni imel. Ta denar sem porabil za pogreb. Na zapuščinski obravnavi je država vložila predlog za omejitev dedovanja, ker je oče zadnjih deset let prejemal denarno socialno pomoč. Sem edini dedič, brezposeln, imam dva šoloobvezna otroka, tudi zakonska partnerka je brezposelna.

Irena Vovk

Marina Portorož je od Urada za finance Občine Piran prejela dopis Dodatno obvestilo k novostim pri poročanju o obračunani in pobrani turistični taksi ter zaprosilo k posredovanju podatkov, v katerem jo naprošajo, da jim posreduje "seznam lastnikov plovil za leto 2016 z navedbo dolžine plovila, zneskom obračunane turistične takse ter datumom vplačila takse v proračun Občine Piran, v primeru, da je bila plačana".

Irena Vovk

Podjetje razvija produkt, ki bo telefonskim agentom v klicnem centru pomagal pri zagotavljanju čim boljše uporabniške izkušnje. Prek spletnih kamer, nameščenih na ekranih agentov, bi s programom merili intenziteto nasmeha vsakega klicnega agenta, ko bo na liniji s stranko. Ali obstoji pravna podlaga za tako obdelavo?

Pravilna interpretacija določbe tretjega odstavka 352. člena OZ, upoštevajoč razmerja med splošnimi in posebnimi pravili o zastaranju, pri poslovni odškodninski odgovornosti, izvirajoči iz gospodarskih pogodb, privede do uporabe zastaralnega roka iz 349. člena OZ, razen če je za izpolnitvene zahtevke pri določenem pogodbenem tipu v specialnem predpisu predpisano drugače.

Revščina in posledično socialna izključenost pomenita hud poseg v človekovo dostojanstvo in s tem kršitev človekovih pravic. Ljudje v materialni stiski, ki poiščejo pomoč na centru za socialno delo, upravičeno pričakujejo, da bodo deležni razumevanja in podpore, in če so nad obravnavo razočarani, se včasih obrnejo na Varuha.

dr. Dominika Švarc

Po skoraj enoletni negotovosti glede usode arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško je arbitražno sodišče v Haagu 30. junija sprejelo delno razsodbo, v kateri je soglasno odločilo, da kljub postopkovni kršitvi Republike Slovenije v obliki nedopustne ex parte komunikacije s članom arbitražnega sodišča arbitražni sporazum med državama ostaja veljaven, arbitražno sodišče pa postopek nadaljuje v novi sestavi. Po ponovni preučitvi zahtevkov in navedb obeh strank v postopku bo arbitražno sodišče predvidoma izdalo meritorno razsodbo, ki bo v skladu s 7. členom Arbitražnega sporazuma za obe državi dokončna in zavezujoča in bo pomenila dokončno rešitev mejnega spora med državama.

Lena Šutanovac

Izvršba na nepremičnini je posebej strog ukrep, po katerem sodišče poseže v izrednih razmerah in le tedaj, kadar enostavno ni drugega premoženja za izvršbo. Nepremičnina se nato proda na dražbi, tržna vrednost pri tem služi zgolj za orientacijo in ni zavezujoča. Hrvaška pritožnika v zadevi Vrzić proti Hrvaški sta bila mnenja, da je sodišče s tem, ko je nepremičnino na drugi dražbi prodalo po tretjini tržne cene, ravnalo nehumano in s tem kršilo njuno dostojanstvo.

Zoran Skubic

Učinkovito varstvo potrošnikov je sine qua non obstoja notranjega trga. Prost pretok blaga znotraj notranjih mej držav članic je namreč v bistvenem odvisen prav od - zaupanja. Če slednjega ni, lahko cveti kvečjemu čezmejna trgovina s cenenim blagom. Zato je že od same vzpostavitve Evropske (gospodarske) skupnosti eden ključnih ciljev acquis communautaire prav varovanje tega zaupanja. Kot enega večjih dosežkov na tem področju velja omeniti sprejem Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih, ki (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi po uradni dolžnosti. Toda kaj se zgodi, če sodišče te dolžnosti ne izpolni? Sodišče (EU) je bilo v nedavnem slovaškem primeru soočeno prav s to dilemo: pod katerimi pogoji je mogoče tovrstno neizpolnitev obveznosti nacionalnih sodišč iz direktive sankcionirati z uveljavljanjem (nepogodbene) odgovornosti zadevne države članice.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča 13. september Vstavi izbrisano tabelo 14. september Vstavi izbrisano tabelo 15. september

Anja Bizjak

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je začel veljati 12. aprila 2013 in je v uporabi že več kot tri leta. Zakonodajalec je zlasti s ciljem zmanjšanja segmentacije trga dela z novim osrednjim zakonom na področju delovnega prava spremenil in dopolnil praktično vse temeljne delovnopravne institute (od sklepanja, spremembe in prenehanja pogodb o zaposlitvi, poskusnega dela, agencijskega dela, dela za določen čas, fleksibilnih oblik dela do drugih pravic iz dela). Obdobje dobrih treh let je sicer prekratko, da bi sodne zadeve, v katerih je bila uporaba takó spremenjenih in dopolnjenih institutov sporna, že priromale do Vrhovnega sodišča in nazaj. Prav tako je obdobje treh let prekratko za oblikovanje ustaljene sodne prakse glede spremenjenih institutov v novem zakonu. Kljub temu je že golo dejstvo obstoja novega sistemskega zakona o individualnih delovnih razmerjih zadosten razlog za dobrodošlost nove knjige, ki je izšla tik pred poletjem, z naslovom Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2016, 1204 strani). Njena izdaja pa tudi sicer pomembno prispeva k bogatenju strokovne literature na področju, na katerem ni prav veliko sistematičnih komentarjev ali monografij.

dr. Nataša Hribar

V slovenskih besedilih uporabljamo dve ločili, ki ju označujemo s "črtico"; dolgo črtico imenujemo pomišljaj, kratko pa vezaj. Da bi si to laže zapomnili, študentom običajno namignem, da ima daljša črtica daljše ime, krajša pa krajše. Če ste že kdaj prelistavali pravopisna poglavja o rabi ločil, ste najbrž opazili, da sta pri vsakem ločilu omenjeni t. i. skladenjska in neskladenjska raba. Kaj točno to pomeni? Skladenjska raba pomeni, da ločilo zaznamuje skladenjska razmerja med deli povedi, povedmi in deli besedila, neskladenjsko pa ločila uporabljamo v drugih vlogah, kar bom prikazala v nadaljevanju.

Nataša Skubic

V zadnjih dveh kotičkih sem se ukvarjala z odvzemom in zasegom predmetov ter odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Najprej sem ugotovila, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna. Nadaljevala sem s pojmoma premoženje in premoženjska korist in ugotovila, da se za pojem premoženje v obravnavanem smislu najpogosteje uporablja samostalnik property, v zvezi s pojmom premoženjska korist (pridobljena s kaznivim dejanjem), ki je ožji od pojma premoženje, pa sem omenila samostalnik proceeds. Naslonila sem se na Direktivo 2014/42/EU, v kateri se samostalnik proceeds (of crime) uporablja v smislu premoženjske koristi (pridobljene s kaznivim dejanjem), kot jo poznamo v slovenskem pravu.

Irena Vovk

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na seji 15. septembra ni sprejel predlaganega sklepa o določitvi nove terapevtske skupine zdravil hormonskih kontraceptivov, saj je odločil, da je treba nadaljevati razpravo o tem predlogu, v sklopu katere naj bodo podrobno predstavljeni strokovni razlogi za uvedbo novosti in soočeni z nekaterimi zadržki.

Irena Vovk

Torek, 6. 9. Priporočila bankam za nepremičninski trg. Banka Slovenije je uvedla nova makrobonitetna instrumenta v obliki priporočil bankam za nepremičninski trg. Priporočila je uvedla kot previdnostni ukrep, da se prepreči čezmerna rast kreditiranja in čezmerni finančni vz

Irena Vovk

Torek, 6. 9. Izgubljeni prihodki zaradi nepobranih davkov. V EU je bilo leta 2014 izgubljenih za skoraj 160 milijard evrov prihodkov zaradi nepobranega davka na dodano vrednost (DDV). Nekatere države članice EU so sicer izboljšale pobiranje prihodkov iz DDV, v poročilu ugot

22. september 1862 - Proklamacija o sužnjih Ameriški predsednik Abraham Lincoln je izdal razglas, da so vsi sužnji v južnih državah ZDA svobodni. Tak status jim je bil dodeljen s 1. januarjem leta 1963. 23. september 1950 - Wood-Maccurranov zakon<

Irena Vovk

Spletno mesto Ministrstva za pravosodje in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je od sredine septembra obogateno z vsebino zaporske statistike. V zavihku ?Zaporska statistika? so tako dodani različni statistični podatki, ki prikazujejo letno številčno stanje v slovenskih zaporih. Prav tako bo vsak ponedeljek objavljeno aktualno stanje zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 56/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet; rok je 26. september. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Trbovljah - Sodni svet; rok je 26. september. 3. Predsednik Okrajnega sodišča v Škofji Loki - Sodni svet; rok je 26. se

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 100. redni seji (8. september 2016): - prestrukturiranje davčnih bremen: novela Zakona o dohodnini in novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku; - predlog zakona o centraln

6. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji. 8. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zak

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o trošarinah - ZTro-1 (Ur. l. RS, št. 47/16) - velja od 16. julija, uporabljati se začne 1. septembra, razen prvega odstavka 114. člena tega zakona, ki se uporablja od 2. julija, 96. člena tega zakona pa se začne upor

 
Splošni pogoji