O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 27, 11. 7. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Zakaj potrebujemo Komisijo za preprečevanje korupcije

Boris_Stefanec.jpg

Boris Štefanec

Letos jeseni obeležujemo 15 let obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji ter na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v zakonih.

IZPOSTAVLJAMO

V varstvo konkurence prihaja enotni postopek sankcioniranja

Andrej Krašek

Andrej_Krasek.jpg
V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih...

Umeščanje objektov za oglaševanje v prostor

Patricij Maček

Patricij_Macek.jpg
Ob pogledu na objekte za obveščanje in oglaševanje (t. i. oglasne panoje), ki kazijo slovenska mesta in podeželje, se zdi, da so zatajile vse državne institucije. Mnogoterost predpisov, paleta pristojnih organov in odsotnost enotnih meril za umeščanje objektov za obveščanje ter oglaševanje (v nadaljevanju objekti za oglaševanje) v prostor so razlog za skaženo podobo Slovenije. V pričujočem članku zato predstavljam pravno ureditev umeščanja objektov za oglaševanje v prostor.

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken

Luka_Vavken.jpg
Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen...

VSEBINA

Boris Štefanec

Letos jeseni obeležujemo 15 let obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji ter na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v zakonih.

Andrej Krašek

V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih postopkov. Le dva tedna kasneje se je pojavil tudi predlog spremembe ZPOmK-1H, ki med drugim predlaga enotni postopek. Kritike tega predloga so bile dokaj ostre, utemeljene pa po moji oceni predvsem v tistem delu, kjer pripravljavci očitno niso upoštevali direktive ECN+. A vseeno, za slovenske potrošnike in tudi pravno prakso je pomembno, da bo najkasneje do 4. februarja 2021 bistveno reformiran postopek izrekanja globe zaradi omejevalnih ravnanj v varstvu konkurence.

dr. Saša Kmet

Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.

dr. Hajdeja Iglič

Prof. dr. Verica Trstenjak je že leta 2014 omenila, da se slovensko sodstvo ne obrača pogosto na evropska sodišča, in opozorila, da "država s tem, ko postavi vprašanje, pokaže, da težave evropskega prava pozna". Pet let pozneje, ko pred slovenskimi sodišči tečejo postopki posojilojemalcev v švicarskih frankih, se ta ugotovitev ponovno potrjuje. Madžarska, romunska, poljska, hrvaška in druga sodišča se v večji meri obračajo na Sodišče EU s predlogi za sprejetje predhodnih odločb kot slovenska. Sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki so prispevale k vzpostavitvi sodne prakse na tem področju, pa kažejo na to, da naša sodišča evropskega prava še vedno ne upoštevajo, saj njihova razlaga pomena neprenosa člena 4(2) Direktive 93/13 v slovenski pravni red bistveno odstopa od evropske.

Patricij Maček

Ob pogledu na objekte za obveščanje in oglaševanje (t. i. oglasne panoje), ki kazijo slovenska mesta in podeželje, se zdi, da so zatajile vse državne institucije. Mnogoterost predpisov, paleta pristojnih organov in odsotnost enotnih meril za umeščanje objektov za obveščanje ter oglaševanje (v nadaljevanju objekti za oglaševanje) v prostor so razlog za skaženo podobo Slovenije. V pričujočem članku zato predstavljam pravno ureditev umeščanja objektov za oglaševanje v prostor.

Leon Recek

Na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (EVA 2018-2030-0047, 18. junij 2019). Predlagane spremembe zajemajo več področij, predmet tega prispevka je upravljanje s solastnino.

dr. Katja Triller Vrtovec

Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.

dr. Ciril Ribičič

Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc

Pred nekaj tedni je mimo nas neopazno zdrsnilo vprašanje, zastavljeno v Delu, ali je smiselno, da ima država v lasti dve televiziji: RTV Slovenija in Planet TV. "Obe delata z izgubo," je nadaljeval novinar in se vprašal, ali je upravičeno, da državljani dejansko financiramo dve televiziji. Obravnavana tema se je zaključila z odstopom direktorja Telekoma Slovenije kot krivca za neuspešen projekt druge državne televizije.

dr. Matjaž Ambrož

Nekaj časa sem že odsoten - poletni čas preživljam na tuji znanstvenoraziskovalni ustanovi. To je lahko zelo koristno: niti ne toliko zaradi zbiranja pisnih gradiv - ta so danes razmeroma enostavno dostopna tudi od doma - bolj zaradi spremembe okolja in novih vtisov.

mag. Luka Vavken

Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.

Pojasnilo FURS, 10. izdaja dokumenta, julij 2019 Kaj so tarifne opustitve Tarifne opustitve omogočajo popolno ali delno opustitev avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za uvoz določenega blaga v neomejenih količinah, kot je to določeno v 26. členu Pogodbe o ustanovit

FURS, 21. junij 2019 V Uradnem listu RS, št. 36/19, z dne 7. junija 2019, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davčnem postopku (novela ZDavP-2L), ki je začela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je dne 22. junija 2019, uporabljati pa se začne 1. julija

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je hkrati zaposlen pri dveh delodajalcih: 20 ur na teden pri enem delodajalcu, pri katerem dela ob torkih, sredah in četrtkih, 20 ur na teden pa pri drugem delodajalcu, pri katerem dela ob ponedeljkih in petkih. Delavec je nastopil bolniški stalež. • Kako delodajalec izračuna 31. dan bolniškega staleža, ko njegovo breme preide na ZZZS?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je pri delodajalcu zaposlen zadnji dve leti. Pri njem je bil šest let zaposlen že prej, vendar sta med obema zaposlitvama, ko je bil delavec zaposlen pri drugem delodajalcu, minili dve leti. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavka je delodajalcu poslala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po e-pošti. • Ali je tako vročena odpoved začela učinkovati?

Četrti odstavek 33. člena Zakona o bančništvu (Ur. l. RS, št. 25/15 in 41/17) se razveljavi.

dr. Nana Weber

Pravica do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega. Ta presoja mora biti še posebej skrbna tedaj, ko posamezniku preti izselitev iz državnega oziroma neprofitnega najemnega stanovanja, pod pogojem da se je posameznik že v postopku pred sodišči skliceval na to pravico, je pred kratkim odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-619/17 z dne 14. februarja 2019.

Sonja Strle

Pobudnik je želel organizirati 50. obletnico končanja osnovne šole, vendar zaradi časovne oddaljenosti ni več razpolagal s podatki o sošolcih iz 8. razreda osnovne šole. Ker iskanih podatkov ni našel v zgodovinskem arhivu, se je obrnil na sedanjo ravnateljico, ki pa mu zaradi varstva osebnih podatkov ni želela posredovati seznama učencev iz njegovega razreda. Zato se je pobudnik obrnil na Informacijskega pooblaščenca (IP).

Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel pobudo, iz katere izhajajo primeri študentov, ko ti zaradi razlogov, na katere niso mogli vplivati, niso pravočasno zaključili izobraževanja, zato morajo v skladu z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1) vrniti prejete državne štipendije za zadnji dve leti.

Pogodba o odvetniškem zastopanju, s katero je bilo dogovorjeno, da odvetniku pripada nagrada v vrednosti 10 odstotkov od tržne vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet denacionalizacijskega postopka in so bile z odločbo o denacionalizaciji vrnjene na ime upravičenke, ne nasprotuje 17. členu ZOdv in zato ne more biti nična.

Zoran Skubic

Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...

dr. Nana Weber

Banka Koper (v nadaljevanju: banka) je 23. decembra 2011 sprejela sklep o prenehanju opravljanja investicijskih storitev in storitev borznega posredovanja, pol leta pozneje pa je z družbo Alta Invest (v nadaljevanju: družba) sklenila pogodbo o prenosu v skladu s 159. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).

Erik Kodrič

Na Pravni fakulteti v Ljubljani je 28. in 29. maja kot eden od dogodkov ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine potekala regionalna konferenca Intelektualna lastnina in šport, ki so jo organizirali Urad RS za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo za športno pravo Slovenije. Domači in tuji strokovnjaki so predavali o vrednosti intelektualne lastnine, o vlogi intelektualne lastnine in pravicah na lastni podobi za športnike, o dvigu zavesti o pomenu spoštovanja pravic intelektualne lastnine v športu ter o izzivih in priložnostih za intelektualno lastnino in šport.

Igor Cek

Strokovno delo avtorja profesorja dr. Renata Vrenčurja je zasnovano v pretežni meri kot priročnik za delo za vse tiste, ki se bodisi službeno bodisi študijsko srečujejo s tematiko in problematiko nepremičninskega prava v najširšem pomenu besede.

dr. Nataša Hribar

V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:

Urša Ravnikar Šurk

Ministrstvo za delo je po številnih očitkih delodajalcev, da bi to moralo biti storjeno že pred sprejemom novele zakona o minimalni plači, pripravilo izračun učinka sprememb minimalne plače na celotno gospodarstvo. Ocena učinka izločitve dodatkov v gospodarstvu je bistveno težja, saj podatkovne baze za to ne obstajajo. Izračun je možen zgolj s pomočjo analiz kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti, izračuna dviga stroškov delodajalcev za t. i. tipičnega zaposlenega v določenih dejavnostih na mikro ravni ter prenosa podatkov na celotno gospodarstvo s pomočjo podatkov o strukturi plač zaposlenih. Po teh izračunih bosta zvišanje plač in izločitev dodatka v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač.

Patricij Maček

Ponedeljek, 1. 7. Sodna uprava. Funkcijo generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča je začel opravljati pravnik Rado Brezovar. Kot so sporočili z Vrhovnega sodišča, se bo novi generalni sekretar zavzemal za učinkovito delovanje sodne uprave tako na Vrhovnem sodišču kot tudi

"Si želimo živeti v državi, ki ima v ustavi zapisane pravice do svobode izražanja, sodnega in pravnega varstva, sprejeti pa namerava zakon, ki bo te tri pravice, milo rečeno, kompromitiral?" (Urednica Ženja Leiler o predlogu sprememb medijskega zakona, ki naj bi si

Patricij Maček

Sreda, 3. 7. Evropski parlament. Evropski parlament je za svojega predsednika, ki bo institucijo vodil v prvi polovici petletnega mandata, izvolil Italijana Davida Sassolija iz politične skupine socialdemokratov (S&D). Sassoli je bil na tajnem glasovanju izvoljen v drug

Iz PP, št.17/87, 3. september 1987, str. 11

Patricij Maček

Spletni portal zVEM, katerega naslov pomeni zdravje Vse na Enem Mestu, brez prijave nudi informacije o čakalnih dobah, dostop do elektronskih napotnic in naročil, s prijavo s kvalificiranim digitalnim potrdilom pa tudi dostop do elektronskih zdravstvenih podatkov ter do elektronsko predpisanih in elektronsko izdanih zdravil.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 44/19 1. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu - Vrhovno sodišče RS, rok je 20. julij. TED 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni na

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 57. dopisni seji (1. julij 2019): - pozitivno mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je predložila skupina poslancev (prvopodpisana Nataša Sukič). Sklepi, ki jih je Vlada R

1. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ. 2. julij - Vmesno poročilo o pogajanjih za sklenitev Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko za odpravo dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od doho

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo in Upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo (BKRSSV) (Ur. l. RS - MP,

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov