O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 3, 17. 1. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Ogledalce, ogledalce povej ...

Barbara_Nerat.jpg

dr. Barbara Nerat

Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.

IZPOSTAVLJAMO

Odškodninska odgovornost planinskih in gorskih vodnikov za napake pri vodenju

Patricij Maček

Patricij_Macek.jpg
Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je...

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken

Luka_Vavken.jpg
Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma...

Kam smo zašli z novelo ZJN-3A?

Milena Basta Trtnik

Milena_Basta-Trtnik.jpg
Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno...

VSEBINA

dr. Barbara Nerat

Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.

Patricij Maček

Preteklo leto je bilo za slovensko planinstvo pomembno. Obeležili smo 240-letnico prvega vzpona na Triglav in 125-letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva - današnje Planinske zveze Slovenije (PZS). Prvič po 123 letih je Aljažev stolp zaradi obnove zapustil vrh Triglava. Vsi ti dogodki so zagotovo svojevrstni promotorji planinstva. Tudi sicer se vse več ljudi podaja v gore. Podatki kažejo, da nas je v PZS vključenih slabe tri odstotke vseh prebivalcev, Slovensko planinsko pot, ki je lani praznovala 65-letnico odprtja, pa nas je prehodilo že več kot 10.000 planincev. Vse več posameznikov in skupin pa se na zahtevnejše planinske poti poda pod vodstvom planinskih ali gorskih vodnikov. Tokrat bom spregovoril o njihovi odškodninski odgovornosti.

mag. Luka Vavken

Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.

dr. Jorg Sladič

Tudi francoski potrošniki so pred krizo zaradi nižjih obrestnih mer jemali kredite v švicarskih frankih (CHF). Za razliko od mnenja dela slovenske (ustavnopravne) teorije je treba omeniti, da taki krediti v Franciji niso bili nikoli prepovedani ali nedovoljeni. Po krizi in težavah s plačili kreditov v CHF je bila zakonodaja v letu 2014 samo zaostrena, in sicer tako, da valutno tveganje nosi posojilodajalec. Uresničeno valutno tveganje je tudi v Franciji pripeljalo do podobnih sodnih sporov kot pri nas, ki se zaključujejo pred Kasacijskim sodiščem (Vrhovnim sodiščem).

dr. Luigi Varanelli

Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.

mag. Jasmina A. Tabaković

Malokdo zna pluti po vodah, ki vlečejo v globine, in le pravi pomorščaki znajo krmariti in ulov na barkači varno pripeljati v pristan. Ker se je v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državno tožilstvo, postavilo vprašanje ustavnosti, je generalni državni tožilec RS kot privilegirani predlagatelj na Ustavnem sodišču RS zahteval oceno ustavnosti 153. in 154. člena ZKP s predlogoma za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb in za absolutno prednostno obravnavo. Ustavno sodišče RS je predlogoma ugodilo in s sklepom U-I-462/18 z dne 13. decembra 2018 v izogib možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic soglasno zadržalo izvrševanje prvih treh povedi drugega odstavka 154. člena ZKP do končne odločitve.

mag. Boštjan J. Turk

V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.

Hinko Jenull

Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.

Črt Jakhel

Nerad se pogovarjam o zlatu. Razlog je podoben kot pri politiki: občinstvo se rado razdeli na način, ki ima več skupnega z religijo kot z racionalnostjo. Vendar je v zadnjem času v naslovih in pogovorih čutiti zanimanje. Zato naj poskusim odgovoriti vsem, ki vprašajo - slišal sem, da bo zdaj prava stvar zlato, ali je res?

Milena Basta Trtnik

Javno naročanje je način ureditve nabavne politike države (oziroma zavezancev za javno naročanje po 9. členu ZJN-3). Prvotni namen zakonodaje o javnem naročanju je varovanje položaja ponudnikov na trgu in njihove enakopravne obravnave ter zagotavljanje konkurence med ponudniki na relevantnem tržišču. Kot že pregovorno velja v pravu javnih naročil, ureditev področja ni celostna in se zato prepogosto spreminja. Zato je prva sprememba (ZJN-3A, ki se uporablja od 1. novembra 2018) sledila relativno hitro, in sicer le dobri dve leti po uveljavitvi ZJN-3.

Pojasnilo FURS, 3. izdaja dokumenta, januar 2019 Veljavnost od 1. januarja 2019 Obračun DDV Predložitev obračuna Vsak davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katere

Pojasnilo FURS, 1. izdaja dokumenta, julij 2015 Sprememba dokumenta, dopolnjeno vprašanje št. 165 in 226, ter dodano vprašanje št. 315 Vprašanje 165: Številčenje računov glede na način plačila (na TRR ali gotovinsko) (21. 8. 2015, 8. 1. 2019) Primer 1: Podjetje

Matej Vošner

Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec ima že 12 let zaposlenega delavca s polovičnim delovnim časom zaradi invalidnosti. Njegova osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Delovne dobe drugje delavec nima. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.

Druga poved drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti se razveljavi, kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalce zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki. Prvi in tretji odstavek 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti nista v neskladju z Ustavo.

Glede na zakonske določbe, ki urejajo pravila vročanja, je tožena stranka nepravilno opravila vročitev tožeči stranki, ko ji je odločbo vročala na naslov stalnega prebivališča, ki v CRP ni določen kot naslov za vročanje.

Ob obisku Varuha človekovih pravic (Varuh) v Zavodu za prestajanje kazenskih sankcij (ZPKZ) Koper v vlogi Državnega preventivnega mehanizma je eden izmed pripornikov izpostavil, da so ga policisti ob aretaciji poškodovali in mu zlomili zob. Ta poškodba je bila evidentirana v zdravstvenem kartonu v ZPKZ Koper ob zdravstvenem pregledu po njegovem sprejemu v pripor.

Sonja Strle

Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z dvema vprašanjema: 1. Ali je dopustno, da vrtec sam ali preko pogodbenega obdelovalca zaračunava odjem digitalnih fotografij s strani pooblaščenih odjemalcev (staršev), četudi je dostop do zbirke fotografij z geslom in uporabniškim imenom za starše brezplačen? 2. Ali je vrtec lastnikom osebnih podatkov (staršem, ki so podali soglasje) dolžan podati informacije o pogodbenem obdelovalcu, s katerim sklene pogodbo?

Nataša Klančnik

Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

dr. Klemen Pohar

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. V splošnem sta bistveni sestavini pogodbe vsaj predmet obveznosti in cena, pri čemer je logično, da morajo biti določene tudi stranke pogodbe. Podobno velja za pogodbe, sklenjene v postopkih javnega naročanja, za katere poleg pravil obligacijskega prava veljajo tudi specialna pravila prava javnih naročil. Poleg (običajnih) pogodb pa je mogoče v postopkih javnega naročanja skleniti tudi t. i. okvirne sporazume, to je sporazume med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, s katerimi se določijo pogoji za naročila, ki se bodo oddajala v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno, in če je ustrezno, predvideno količino.

dr. Nana Weber

Sodišče Evropske unije (EU) je sprejelo zanimivo odločitev, ki opravljanje dejavnosti shranjevanja mrliških žar omogoča tudi zasebnim podjetjem kljub zakonodaji, ki to dovoljuje zgolj javni službi.

Marko Drobnjak

Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je 29. novembra 2018 v inštitutski knjižnici potekala tradicionalna Nacionalna kriminološka konferenca. Prispevke številnih avtorjev je v skupno polje povezala letošnja tema Nasilje, kultura in kapitalizem, ki je omogočila aktualno znanstveno izraznost. Po uvodnem pozdravu direktorja inštituta dr. Matjaža Jagra so sledile predstavitve prispevkov, ki jih je povezoval letošnji programski vodja dr. Zoran Kanduč.

dr. Jaka Cepec

Zbirka Pogodbeno pravo avtorja dr. Luigija Varanellija se je v letu 2018 povečala še za četrto knjigo. Monografija je vsebinsko nadaljevanje tretje knjige. V obeh se avtor ukvarja s patologijo pogodbe, torej z vprašanji, katere oziroma kakšne "bolezni" povzročajo ničnost in izpodbojnost pogodb. Vprašanje patologije avtor razširi še na instituta spremenjenih okoliščin in nezmožnosti izpolnitve. Pri tem Varanelli poudari, da gre pri ničnosti in izpodbojnosti za vprašanje patologije akta, torej pogodbe, pri spremenjenih okoliščinah in nezmožnosti izpolnitve pa za patologijo razmerja.

Sara Bagari

Na Bledu je 8. in 9. novembra 2018 prvič potekala konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prispevki desetih avtorjev, ki so bili predstavljeni na konferenci, so zbrani v Zborniku, ki je predmet te recenzije.

dr. Nataša Hribar

Te dni sem se ukvarjala z besedilom na temo geografije Azije. V njem sem naletela na kar nekaj gradiva, o katerem bi lahko pisala v kotičkih, odločila pa sem se za obravnavo vprašanja o poimenovanju države na Bližnjem vzhodu, ki sem ga postavila tudi v naslov tega prispevka. Pa naj vas najprej vprašam: za katero od v naslovu navedenih poimenovanj menite, da je pravilno/ustrezno/uradno sprejeto?

Janez Kranjc

Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.

Urša Ravnikar Šurk

Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.

Patricij Maček

Ponedeljek, 7. 1. Javne finance. Ministrstvo za finance je sporočilo, da je Slovenija z bonitetno oceno Baa1 (stabilni obeti, Moody's), A+ (pozitivni obeti, S&P), A- (stabilni obeti, Fitch) uspešno izdala novo desetletno referenčno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov

"Značilnost sodniške samouprave po slovensko je, da pri nas kandidacijski postopki, tudi za mesta vrhovnih sodnikov, niso odprti, javni, transparentni in kompetitivni, imena kandidatov so še vedno skrbno varovana skrivnost, javnost nima vpogleda v tek kandidacijskih postopkov."

Patricij Maček

Torek, 8. 1. Arbitraža. "Slovenija je 4. januarja od Sodišča Evropske unije (EU) prejela hrvaški odgovor na tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama," je v Bruslju povedal državni

17. januar 395 - Teodozij I. Umrl je zadnji vladar združenega Rimskega imperija Teodozij I Veliki. Leta 391 je ukazal uničiti vse poganske templje, tudi znanstvene ustanove, s čimer je v egipčanskih templjih zamrla raba hieroglifov. Leta 393 je prepovedal tudi olimpijske i

Patricij Maček

Spletni portal TAXEDU je spletna stran Evropske unije (EU), ki je namenjena izobraževanju mladih o davkih. Cilji portala so: (1) izboljšati fiskalno izobraženost mladih evropskih državljanov, (2) z izobraževanjem zmanjšati davčne utaje in goljufije po Evropi ter (3) državljane EU informirati o storitvah in možnostih, ki jih davki omogočajo.

Patricij Maček

Napovednik

TED 1. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden. Ministrstvo za javno upravo 2. Javni poziv za uvrstitev v evidenco za izvedenska mesta v mednarodnih organizacijah

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 14. redni seji (10. januar 2018): - predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o Antarktiki, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju v evropskih satelitskih navigacijskih programih med Evropsko unijo in njenimi državami čla

10. januar - predlog zakona o ratifikaciji spremenjenih Prilog I in II k Pogodbi o ustanovitvi Evropskega mehanizma za stabilnost med Kraljevino Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italij

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi Evropske konvencije o krajini (MPEKK) (Ur. l. RS - MP, št. 1/19) - veljati začne 19. januarja. 2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenij

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov