O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 24-25, 21. 6. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Krasni novi avtorskopravni svet

Dusan_Caf.jpg

dr. Dušan Caf

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.

IZPOSTAVLJAMO

Presojanje koncentracije podjetij SBB in Pro Plus

Andrej Krašek

Andrej_Krasek.jpg
Dne 8. avgusta 2017 je Slovenia Broadband S.a.r.l. (v nadaljevanju SBB) pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju agencija ali AVK) priglasil koncentracijo nad podjetjem Pro Plus d.o.o. in Nova TV d.d. (v nadaljevanju Pro Plus) v sektorju produkcija in predvajanje TV-programov in TV-vsebin, oglaševanje, telekomunikacije, ki teče v postopku številka 3061-17/2017. V javnosti združitev navedenih podjetij opisujejo kot "medijski posel stoletja", s čimer se vzbujata zanimanje in...

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem...

Mednarodna trgovina in investicije na razpotju

dr. Irena Peterlin

Irena_Peterlin.jpg
Evropska komisija je v drugi polovici aprila uradno naznanila zaključek dvostranskih pogajanj z dvema zunanjetrgovinskima partnericama, in sicer s Singapurjem in Japonsko, ter predlagala, da se sporazuma predložita v proceduralne postopke, ki so potrebni za njuno veljavnost. Rezultata pogajanj sta namreč trgovinski sporazum ali sporazum o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agreement, EPA) EU z Japonsko (EU-Japan Economic Partnership Agreement, JEFTA) in sporazum o prosti trgovini in...

VSEBINA

dr. Dušan Caf

Evropska komisija je septembra 2016 objavila predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je del svežnja predlaganih zakonov in je namenjena modernizaciji pravil avtorskega prava v luči razvoja novih digitalnih tehnologij. Dolgo pričakovano reformo avtorske zakonodaje EU čaka še odločanje v Evropskem parlamentu.

Vesna Mesec

Iz društva Žverca, društva za pomoč živalim s sedežem v Škofji Loki, je letos pozno pozimi odjeknila novica, da so se člani društva odločili, da spomladi 2018 ne bodo več organizirali in javno promovirali vsakoletne akcije reševanja dvoživk v Hrašah pri Smledniku na Gorenjskem.

Zvjezdan Radonjić

Ni v moji navadi odgovarjati na komentarje lastnih prispevkov, to počnem prvič in, upam, zadnjič, a je nujno. Komisija za etiko in integriteto si je zadala previsok cilj: podajati načelna mnenja, izhajajoč iz primerov, ki jih ne preiskuje in ne ocenjuje. Ker je na svetu vse relativno, so relativna tudi takšna mnenja. Edini razlog, ki me je motiviral za objavo prispevka, je v absolutnem, izključujočem tonu zaključka.

Žiga Rejc

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) določenim subjektom v postopku prodaje kmetijskih zemljišč daje predkupno pravico. Med drugim, kot četrtemu v vrstnem redu, ki ga določa prvi odstavek 23. člena ZKZ, tudi "drugemu kmetu", tj. generalno vsem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za "kmeta po ZKZ", kot so določeni v 24. členu ZKZ. Iz prakse Vrhovnega sodišča ob navedenem izhaja, da je, upoštevajoč tako sistematično kot tudi namensko razlago, osrednji namen ZKZ "v smotrni izrabi zemljišč v kmetijske namene in njihovem varstvu". Navedeno sicer kaže na splošen družbeni konsenz, da je strateško nujno vzdrževati kmetijska zemljišča kot tista zemljišča, ki omogočajo pridelavo hrane, kar je bilo v 1.a členu ZKZ z zapisom ciljev zakona tudi izrecno opredeljeno.

mag. Suzana Pisnik

Študentsko delo je oblika občasnega ali začasnega dela, ki ga študent ali dijak za plačilo opravi pri delodajalcu prek pooblaščene organizacije. Za opravljanje dela se ne sklene pogodba o zaposlitvi, temveč se delo opravlja na podlagi študentske napotnice.

mag. Sebastijan Valentan

Ko pomislimo na besedo pravo, jo povežemo z urejanjem odnosov v neki družbi. Ubi societas, ibi ius. Kot so se skozi zgodovino razvijali različni pravni sistemi, se je razvijalo tudi kanonsko pravo, imenovano tudi cerkveno, ker je to pravo Katoliške cerkve. Kanonsko pravo se ni ustavilo nekje v preteklosti, ampak je del družbene stvarnosti in odnosov tudi danes. Čeprav je res, da se njegov namen v bistvu razlikuje od namena prava države, pa vidimo med njima številne vzporednice.

mag. Bećir Kečanović

K pisanju prispevka me je navdihnilo zanimivo razmišljanje dr. Napotnik o uporabnosti tehnologije blockchain pri upravljanju nepremičnin. Seveda ne, da bi polemiziral ali oporekal. Kvečjemu zato, da morda kaj doprinesem k širši razpravi o vrednoti prostora.

Ana Harb, Marko Samardžić

S 1. junijem 2018 je začel veljati novi Gradbeni zakon (GZ). Ta v prvem odstavku 93. člena ureja posebne prepovedi, ki se nanašajo na nedovoljene objekte in neskladno rabo objekta. Določa, da so za takšne objekte med drugim prepovedana naslednja dejanja: (1) vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, (2) uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, (3) promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, ter (4) overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov. Prepovedi se odredijo z odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju z navedenim, so nični, razen če so predpisani ali odrejeni na podlagi GZ.

dr. Roman Lavtar

Z 11. majem je začela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S). Z novelo je odpravljena neustavnost glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja, odpravlja se tudi omejitev nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine, poenostavljen je postopek ustanavljanja zvez občin kot oblike medobčinskega sodelovanja, spremenjeni sta ureditev lokalnega naknadnega referenduma in ureditev občinskega odvetništva. Z novelo pa se tudi spodbuja uvedba participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. ZLS se je z vključitvijo te novele uskladil tudi s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, referendum in ljudsko iniciativo, ter predpisoma, ki urejata splošni upravni postopek in državno odvetništvo. Zdi se, da si posebno pozornost zaslužijo predvsem tri od naštetih novosti.

Andrej Krašek

Dne 8. avgusta 2017 je Slovenia Broadband S.a.r.l. (v nadaljevanju SBB) pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju agencija ali AVK) priglasil koncentracijo nad podjetjem Pro Plus d.o.o. in Nova TV d.d. (v nadaljevanju Pro Plus) v sektorju produkcija in predvajanje TV-programov in TV-vsebin, oglaševanje, telekomunikacije, ki teče v postopku številka 3061-17/2017. V javnosti združitev navedenih podjetij opisujejo kot "medijski posel stoletja", s čimer se vzbujata zanimanje in razburjenje. Gre za tektonske spremembe na področju medijev in telekomunikacij, ki imajo močan vpliv tudi na negospodarske sisteme v državi, kot so politika, kultura in izobraževanje. V članku bom opisal potek dosedanjega postopka, verjetne upoštevne trge, posledice koncentracije na teh trgih in možne razplete postopka.

mag. Andrej Ferlinc

V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

Hinko Jenull

Ministrstvo za pravosodje je konec lanskega leta v strokovno razpravo posredovalo osnutek novega Zakona o pravosodnem izpitu, letos pa opravilo obsežno razpravo o pripravljenih izhodiščnih tezah in odprtih vprašanjih. Novica je dobra in slaba hkrati. Dobra, ker gradivo naslavlja vse težave ureditve, ki temelji na zasnovi iz daljnega leta 1994. Slaba, ker do upoštevanja realnih potreb po pravnikih z opravljenim pravniškim državnim izpitom, razbremenitve sodišč glede usposabljanja za ta strokovni naziv ter daljšega in kakovostnejšega pripravništva ni prišlo že pred leti. Ministrstvo je po zadnjem posegu v zakon (minister dr. Lovro Šturm leta 2007) že od leta 2009 imelo na zalogi osnutek novega Zakona o državnih izpitih pravnikov in usposabljanju v pravosodju (minister Aleš Zalar leta 2009) z dvostopenjsko ureditvijo pravosodne prakse in pravosodne specializacije (primerljive z zdravniško), ki je zelo blizu sedaj predstavljenim rešitvam.

mag. Sandi Kodrič

Nedavno sem v Ljubljani vozil za avtobusom mestnega potniškega prometa številka 18. Kot je zadnje čase običajno, je bila zunanjost te osemnajstice od vrha do tal polepljena z reklamami: avtobus je druge udeležence v prometu pozival k nakupu "premium bananas ZNAMKA". Kajpada, če imajo lastne "nobel" blagovne znamke že navadne povrtnine, kot so česen, zelena solata in paradižnik, zakaj jih ne bi imele tudi svetovljanske banane?

Žiga Cvetko

Hišna preiskava odvetniške pisarne kot posebna oblika hišne preiskave v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ni posebej urejena, pač pa je v členih 214-224 ZKP urejena "navadna" hišna preiskava. Določbe hišne preiskave se vzamejo kot podlaga za opravo preiskave odvetniške pisarne in se uporabijo v povezavi z 8. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je lex specialis v odnosu do ZKP. Drugih posebnih pogojev oziroma načina oprave preiskave odvetniške pisarne ZKP oziroma ZOdv ni predvideval. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi ugotovilo protiustavnost ZKP in ZOdv ter zakonodajalcu naložilo odpravo protiustavnosti, do takrat pa se preiskava odvetniške pisarne, preiskava elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetniku opravljajo na način, ki je določen v točkah 60-63 omenjene odločbe.

dr. Irena Peterlin

Evropska komisija je v drugi polovici aprila uradno naznanila zaključek dvostranskih pogajanj z dvema zunanjetrgovinskima partnericama, in sicer s Singapurjem in Japonsko, ter predlagala, da se sporazuma predložita v proceduralne postopke, ki so potrebni za njuno veljavnost. Rezultata pogajanj sta namreč trgovinski sporazum ali sporazum o gospodarskem partnerstvu (Economic Partnership Agreement, EPA) EU z Japonsko (EU-Japan Economic Partnership Agreement, JEFTA) in sporazum o prosti trgovini in zaščiti investicij med EU in Singapurjem (EU-Singapore Free Trade Agreement and an Investment Protection Agreement, EU-Singapur FTIA). JEFTA je doslej največji dvostranski trgovinski sporazum, ki ga je sklenila EU, vendar ne vsebuje določb o investicijah, o katerih se pogajanja med EU in Japonsko nadaljujejo in še niso zaključena. Dvostranski sporazum EU s Singapurjem, ki ga dejansko sestavljata dve pogodbi, ki ločujeta trgovino in investicije, pa ureja področje investicij in uvaja sodoben model reševanja investicijskih sporov z možnostjo pritožbe po vzoru sistema reševanja trgovinskih sporov na ravni držav v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization, WTO). Gre za sporazum "nove generacije", ki ne ureja le tradicionalnih trgovinskih področij zniževanja carin in zmanjševanja necarinskih ovir v trgovini blaga in storitev, temveč posega tudi na druga precej občutljiva gospodarska področja, ki so povezana s trgovino, tj. v varstvo intelektualne lastnine, javna naročila, konkurenco, trajnostni razvoj in tudi mednarodne investicije.

Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) določa, da je predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino, in tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot dediščino ali darilo, ki se ne šteje za dohodek po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.

V nadaljevanju objavljamo spremembe v novi izdaji dokumenta - Obdavčitev z davkom od premoženja (Vprašanja in odgovori), medtem ko je celoten dokument na voljo na spletni strani Finančne uprave RS.

Finančna uprava RS na področju pridobitve lastnih poslovnih deležev v družbah zaznava visoko tveganje, zato je v letu 2018 načrtovan povečan obseg davčno inšpekcijskih nadzorov. V do sedaj izvedenih nadzorih je bilo dodatno obračunanih več kot 2.9 milijonov evrov davčnih obveznosti. Nadzoru se lahko poslovni subjekti izognejo s predložitvijo samoprijave.

V Ur. l. RS, št. 37/18, z dne 1. junija 2018 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti.

V novi izdaji dokumenta Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja objavljamo zadnje spremembe - dodano je poglavje glede začasnega in občasnega dela v kmetijstvu. Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavka je postala invalidka III. kategorije s pravico do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. Ker delodajalec meni, da zanjo nima ustreznega delovnega mesta, je pričel s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala negativno mnenje. Do odpovedi za zdaj še ni prišlo, prav tako ne do premestitve. Je pa delodajalec delavko po dokončnosti in pravnomočnosti navedene invalidske odločbe na podlagi 138. člena ZDR-1 poslal na čakanje na delo (na čakanju je še sedaj) z 80-odstotnim nadomestilom plače. Menimo, da je takšna odločitev delodajalca nezakonita, saj bi moral delavko poslati na čakanje do razrešitve situacije s 100-odstotnim nadomestilom plače po 137. členu ZDR-1.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavka je zaposlena v podjetju, ki ga zavezuje Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva. Štiri leta je bila zaposlena s polovičnim delovnim časom (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je zaposlena za polni delovni čas.

1. Tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah je bil v neskladju z Ustavo, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane.

Predvsem sodišče je tisto, ki lahko presodi, ali je neko sodno zadevo glede na Sodni red že mogoče opredeliti kot sodni zaostanek, in v zvezi s tem presodi, ali je bila prekršena tudi pravica do sodnega varstva.

Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, ker naj bi bila med primerjanimi delavkami najmanj delovno uspešna, kar pa ne drži, zato je podana odpoved nezakonita. Čeprav je sodišče ugotovilo, da sam odpovedni razlog (poslovni razlog) ni bil fiktiven, pa je bil fiktiven izračun delovne uspešnosti za namen izbire presežne delavke. Ta namreč ni bil namenjen izbiri najmanj uspešne delavke pač pa izbiri tožnice.

Matej Vošner

Ali lahko banka od stranke v poslovalnici zahteva predložitev osebne izkaznice ali potnega lista z vidnim stalnim naslovom zaradi preverjanja osebnih podatkov in ga tudi fotokopira? Ali ima banka pravico poleg osebnih podatkov obdelovati tudi sliko stranke, ki je na potnem listu?

Luka Vlačić

V zadevi Nait-Liman proti Švici se je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat in ESČP) soočil z vprašanjem, ali je Švica kršila pritožnikovo pravico dostopa do sodišča iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so švicarska sodišča zavrnila pristojnost za odločanje o odškodninski tožbi pritožnika zaradi dejanj mučenja, ki so bila storjena v Tuniziji, čeprav je kasneje pritožnik prejel azil v Švici, v času vložitve tožbe pa je prebival v kantonu Ženeva.

Zoran Skubic

Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude so vedno bolj obširen korpus (razlag) pravil prava Unije, med katerimi je seveda najpomembnejša prav sodna praksa Sodišča EU. In prav sedaj, ko je poletje tako rekoč pred vrati, število letalskih potnikov narašča iz dneva v dan, s tem pa seveda tudi gneča "jeklenih ptic". Povezovalni leti, tj. etapni leti, ki jih letalski prevoznik deloma opravi bodisi z več lastnimi letali bodisi prek drugega letalskega prevoznika, ki nima sklenjene neposredne pogodbe s potnikom, so že kar stalnica sodobnega letalskega potniškega prevoza. Zlasti v primeru, ko se letalski prevoz opravi s pomočjo več vmesnih postankov, pa utegnejo daljše zamude postati precej realna možnost za povprečnega potnika. Pravo EU, zlasti pa Uredba št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike, v primeru večje zamude prizadetemu potniku daje več pravic, zlasti gre seveda za znesek pavšalne denarne odškodnine. Toda kaj se zgodi s to pravico, če gre za let s končno destinacijo v državi izven Unije, prav tako pa je v državi izven Unije tudi eden od "etapnih" ciljev povezovalnih letov? Jo potnik (res) izgubi? Prav o tem vprašanju je v nedavni sodbi odločalo Sodišče.

Neža Kompare

Pritožba kot pravica do pravnega sredstva je tako ustavna pravica kot tudi pravica, zagotovljena s številnimi mednarodnimi akti. Kljub temu da gre za absolutno pravico, je večkrat omejena z roki, v katerih se lahko vloži, ali z načinom vložitve. Prav v pritožbenih postopkih je pogosto zasledovano načelo pisnosti, kar pomeni, da je treba posameznim dejanjem dati neko pisno obliko. Ravno o vsebinskih in oblikovnih zahtevah reklamacije je v konkretnem primeru odločalo Sodišče Evropske unije. Predlog za sprejem predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med letalsko družbo Finnair Oyj in zavarovalnico Keskinäinen Vakuutusyhtiö Fennia glede odgovornosti omenjenega letalskega prevoznika za škodo zaradi izgube predmetov v oddani prtljagi.

dr. Samo Bardutzky, dr. Matija Žgur

V organizaciji Društva za ustavno pravo Slovenije in Katedre za ustavno pravo PF Univerze v Ljubljani je 10. maja 2018 na PF v Ljubljani potekal Dan Društva za ustavno pravo Združenega kraljestva. Tema prvega bilateralnega srečanja članov obeh nacionalnih združenj za ustavno pravo je bil izstop Velike Britanije iz Evropske unije (t. i. brexit).

ddr. Neven Borak

V nasprotju z Jankom Pleterskim, pomembnim notranjim udeležencem, opazovalcem in razlagalcem prevratnih procesov, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije, ponuja Carlos G. Villa videnje zunanjega opazovalca, ki te procese umešča v kontekst prevratov v mednarodnem okolju. Gre za prevrate geostrateške narave, ki so razgradili in preoblikovali razmerja med velesilama in velikimi silami, predrugačili svetovni red, nastal po 2. svetovni vojni, in s svojimi vplivi pretresli tudi države, regije in območja t. i. polperiferije, to je tistih, ki niso niti razviti niti nerazviti.

ddr. Neven Borak

Knjiga poleg avtorjevega uvoda in spremne besede Matjaža Kmecla prinaša 15 razprav, napisanih med letoma 2010 in 2016. Naj takoj poudarim znano lastnost avtorjevega pisanja, to je pogumno zagovarjanje lastnih ugotovitev in mnenj, podprto s strokovnim argumentiranjem in človeškim taktom. Knjiga je napisana brez "novega raziskovanja in študija objavljenih novosti [...] bolj sproščeno in neposredno sočloveku". Verjetno je res zadnja v vrsti njegovih del, namenjenih obravnavi narodnega vprašanja, vlogi revolucije in narodnoovobodilnega boja, samoodločbe in države, "o našem bitju zgodovinskega naroda [...] našega staronarojenega slovenjega ljudstva, kulturno nepreklicno zaživelega z evropsko versko reformacijo, končno politično rojenega v eri marčne revolucionarne pomladi narodov leta 1848, med narodi pa državno zgodovinskega v usodnem 20. stoletju, ko smo se prebili v prostor Evrope kot narod treh državnih samoodločb za en obstanek", in je napisana "tudi za jutrišnji dan". Ker gre za knjigo, sestavljeno iz avtorjevega priložnostnega odzivanja na dogajanja v družbi, ne bo odveč pojasniti kontinuiteto njegovega delovanja, katere odsev je tudi pričujoča knjiga.

dr. Nataša Hribar

V zadnjih dneh sem se nekajkrat zapletla v debate s kolegi v zvezi s poimenovanji, ki nas v času volitev vsakodnevno obkrožajo. Najbolj vroče je seveda vprašanje, ali gremo na volitve volivci ali volilci; ali spremljamo predvolivna ali predvolilna soočenja in podobno.

Janez Kranjc

Pred nami je rek, ki spada med bolj znane latinske reke in se še danes pogosto uporablja. Slovensko bi se glasil "Pametnemu zadošča". Kaže, da je bil v rimski antiki precej razširjen. V obliki Dictum sapienti sat (Pametnemu povedano zadošča) ga srečamo pri Plavtu (Perzijec, 4, 7, 19) in Terenciju (Phaedra 541). Od sodobnih avtorjev navaja rek na primer Čehov (Drama na lovu), verjetno pa bi ga lahko našli tudi pri drugih.

Urša Ravnikar Šurk

Hrvaška nikakor ne želi spoštovati arbitražne sodbe o meji, ki je rezultat dolgotrajnih in težkih pogajanj in procesov.

Patricij Maček

Torek, 12. 6. Svet. Predsednik države Borut Pahor je javnosti sporočil, da pozdravlja zgodovinsko srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jong Una v Singapurju. Njuno srečanje in podpis dokumenta, ki med drugim obeta proces denu

Patricij Maček

Torek, 12. 6. Migracije. Evropska komisija (EK) je v sklopu dolgoročnega proračuna Evropske unije (EU) za obdobje 2021-2027 predlagala skoraj trikratno povečanje financiranja za migracije in upravljanje meja, in sicer na 34,9 milijarde evrov v primerjavi s 13 milijarda

21. junij 1915 - Neustavnost omejevanja volilne pravice Vrhovno sodišče ZDA je razglasilo t. i. oklahomski zakon, ki je omejeval volilno pravico črncev, za neustavnega. 23. junij 1991 - Dogovor o nepriznanju Slovenije Članice EGS so se dogovor

Patricij Maček

Z uveljavitvijo Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) je bil leta 2016 vzpostavljen nov, samostojen državni organ - Zagovornik načela enakosti, ki je nadomestil prejšnjega zagovornika, ki je deloval pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Njegove temeljne naloge so: (1) spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije, (2) sprejemanje predlogov za obravnavo diskriminacije, (3) podpora, pomoč in pravno svetovanje, (4) ugotavljanje in odpravljanje diskriminacije, (5) inšpekcijski nadzor in (6) presoja ustavnosti. Po začetnih težavah zaradi nezadostnega proračunskega financiranja je bil zagovornik nato vendarle tudi dejansko vzpostavljen, zdaj pa je novo podobo dobila še njegova spletna stran.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 39/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu - Ministrstvo za pravosodje; rok je 8. julij. Ur. l. RS, št. 41/18 2. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem oddelku - Vrhovno sodišče Republike Sloveni

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 181. redni seji (14. junija 2018): - Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tov

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o dopolnitvi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-B) (Ur. l. RS, št. 31/18) - veljati začne 1. julija. 2. Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv) (Ur. l. RS, št. 13/18) - velja od 15.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov