O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 39-40, 13. 10. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Pravni red na prepihu

Joze_Joseph-Straus.jpg

dr. Jože (Joseph) Straus

Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.

IZPOSTAVLJAMO

Priznanja in nagrade za leto 2017

O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 21. septembra 2017 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih. Priznanje za življenjsko delo se podeli za izredni in dolgotrajnej

Kavza pogodbe - sodobni pogledi

dr. Luigi Varanelli

Luigi_Varanelli.jpg
Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen...

Esej zoper floskulizacijo poslovnega razloga pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

mag. France Ocepek

France_Ocepek.jpg
Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda...

VSEBINA

dr. Jože (Joseph) Straus

Ameriški predsednik Trump izpodbija pristojnost sodstva Mednarodne trgovinske organizacije (WTO) za mednarodne trgovinske spore, Hrvaška in Kitajska, sicer iz različnih razlogov, ignorirata odločbe mednarodnih arbitražnih sodišč, Madžarske ne zanima sodba Sodišča EU, Katalonije ne španska ustava in razsodba španskega ustavnega sodišča glede zakonitosti načrtov osamosvojitve, Poljska žaga neodvisnost svojega pravosodja. Seznam aktualnih izzivov mednarodnega, regionalnega in nacionalnega prava bi se dalo poljubno podaljšati in je glede na njihov obseg in morebitne posledice relativno nov in zaskrbljujoč fenomen. Vsem omenjenim in neomenjenim izzivom je skupno, da ne priznavajo pravnih vrednot, kot so pravičnost (v pomenu načela enakosti), smotrnost (ideja namena) in pravna varnost.

O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na seji, ki je 21. septembra 2017 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in njeni člani so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih. Priznanje za življenjsko delo se podeli za izredni in dolgotrajnej

dr. Luigi Varanelli

Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).

dr. Janja Hojnik

Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.

dr. Andraž Teršek

Kot običajno: v Sloveniji očitno zadeve, ki so že šle prenizko, ne morejo iti tako nizko, da ne bi dan za dnem šle še nižje in nižje ... Ni spodnje meje, ne obstaja.

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc

Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.

Suzana Pecin

Sodišče Evropske unije pri odločanju že od svojega začetka uporablja določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in se sklicuje na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), vendar EKČP nikoli ni bila formalni del prava EU. Ker se zdi, da je Sodišče EU pri uporabi EKČP in sodne prakse ESČP popolnoma svobodno, saj se na ta pravna vira sklicuje občasno, vendar ne dosledno, je smiselno, da v aktualni zadevi Menci, ki obravnava načelo ne bis in idem, uzakonjeno v 50. členu Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina) in 4. členu Protokola št. 7 k EKČP, opredeli, kakšno je pravzaprav to razmerje. Najprej bomo pogledali zadevi Akerberg Fransson in Bonda, ki ponazarjata dosedanjo sodno prakso Sodišča EU o načelu ne bis in idem, nato pa sledi obravnava mnenj o pristopu EU k EKČP in sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sáncheza-Bordona v zadevi Menci. Prispevek bom sklenila s predlogom, kako naj v tej zadevi odloči Sodišče EU.

dr. Gorazd Trpin

Objavljena beseda v strokovni literaturi ima svojo težo, zato je treba nanjo odgovoriti, kadar vsebuje napačna stališča. S tem mislim na članek, objavljen v tej reviji dne 22. junija 2017, z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca, mag. pravnih znanosti. V prispevku je avtor analiziral potek postopka izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic soavtorjev avdiovizualnih del, izvajalcev avdiovizualnih del in filmskih producentov, ki ga je zavodu AIPA izdal Urad RS za intelektualno lastnino, pri tem pa se je avtor oprl na stališča, ki nimajo pravne podlage v naši ureditvi.

dr. Jorg Sladič

Na evropski ravni se na eni strani zaradi tehnološkega razvoja in na drugi strani zaradi arogance javnopravnih RTV-organizacij, ki se financirajo iz parafiskalnih prejemkov, pojavlja upor proti plačevanju RTV-prispevkov. Zadnje dejanje v tej zgodbi je izvršilni postopek pred deželnim sodiščem v Tübingenu v Nemčiji, kjer se je izvršilni sodnik odločil, da preskusi skladnost obveznosti plačevanja tega prisilnega prispevka s pravom EU, zlasti s pravili o prepovedi državnih pomoči in pravili o prepovedi diskriminacije. Zadeva nosi opravilno številko Sodišča EU C-492/17, na dan sestave tega prispevka vprašanja za predhodno odločanje še niso bila prevedena v slovenski jezik, sklep o predložitvi vprašanj pa so na spletu objavili nemški pravniki, ki se borijo proti obveznosti plačila RTV-prispevka v Nemčiji. Kljub določenim razlikam med ureditvijo v Nemčiji in Sloveniji lahko sodba Sodišča EU v tej zadevi popolnoma preuredi dolžnost plačila RTV-prispevka, ki je trenutno oblikovan kot javna oziroma prisilna dajatev, ki po obliki že presega takso in se približuje davku.

dr. Zlatko Dežman

Dne 20. septembra 2017 so poslanci izglasovali predlog novele ZKP-N, ob kateri se zastavlja kar nekaj vprašanj, ki zadevajo kazensko procesno pravo ne le v nomotehničnem pomenu besede, temveč tudi povsem načelno. Med temeljna civilizacijska vprašanja sodi namreč tudi vprašanje, kakšen naj bo položaj obdolženca v kazenskem postopku, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična in pravna. Kazensko procesno pravo je znanost, nauk o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal idealu pravičnega kazenskega postopka. Zato je tudi tisto pravno področje, na katerem prihaja na najbolj očiten način do izraza, s kakšno mero subtilnosti država spoštuje človekove pravice v kazenskem postopku, še zlasti kadar je spor med njo in domnevnim storilcem kaznivega dejanja najbolj zaostren. Bolj kot je zaostren, bolj je poudarjena zahteva po njihovem doslednem varstvu, kajti posledice obsodilne sodbe so lahko toliko hujše, če sodba nima legitimne podlage v spoštovanju teh pravic.

dr. Andraž Teršek

Na vsakršen in sleherni eksces policije, ki vsebuje poteze ali držo "policijske države", je treba biti zelo in posebej pozoren. Predvsem pa moramo biti na to pozorni pravniki, in sicer s tehnikami javnega komuniciranja. Mediji morajo napačna ravnanja predstavnikov policije javno razkrivati in popisovati. Pravniki pa jih moramo kritično komentirati. Ustrezno svoji družbeni vlogi, pravniški zavesti in poklicni vesti moramo pojasnjevati, za kaj pri njih gre - z vidika ustave, ustavne demokracije, svobode, človekovih pravic in prava kot takšnega. To moramo pojasnjevati javnosti, novinarjem in funkcionarjem. In seveda - policiji. Vselej kadar gre pri delu policije za prisotnost potez totalitarne policijske države, moramo biti do tega neprizanesljivi - tudi z uporabo v danem kontekstu upravičenih in stvarno utemeljenih kritičnih oznak. Nobena takšna poteza policije se nam ne sme zdeti relativno nepomembna, obrobna, naključna, nenevarna ipd. Še manj se nam sme zdeti katera takšna poteza policije zgolj spotakljiva in zaradi nevednosti akterjev skoraj simpatična. Zaradi pomanjkanja poučenosti policistk in policistov o tem, kaj si smejo dovoliti in česa ne smejo početi, se nam ekscesi pri vzpostavljanju stika policije z ljudmi ne smejo zdeti le statistična zanimivost. Vsako potezo, držo, ravnanje in početje policije, ki pomeni vdor v človekovo svobodo, integriteto, dostojanstvo in pravice, je treba javno označiti kot takšno.

dr. Jože Mencinger

Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.

mag. France Ocepek

Razprava je namenjena prevetritvi koncepta poslovnega razloga pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izhajam iz teze, da je poslovni razlog pravni standard, ki ga je že (dokaj) zadovoljivo napolnila sodna praksa, vendar je ta standard ob izostanku teoretičnih razprav podvržen nevarnosti, da postane (kvazi) pravno pravilo. To se lahko v nadaljevanju mehansko aplicira na dejanske primere odpovedi pogodb o zaposlitvi brez upoštevanja bogate raznolikosti življenjskih položajev, ki bi morda zahtevali evolucijske spremembe pri presoji tega odpovednega razloga. V razpravi posvečam posebno pozornost napetosti med delavčevo pravico do poštenega obravnavanja s strani delodajalca in delodajalčevo pravico do vodenja podjetniškega podjema. V prispevku opozarjam tudi na spoznavneomejitve (delovnega) sodnega spora pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja.

V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik). Finančna uprava RS v nadaljevanju podrobneje pojasnjuje spremembe Pravilnika.

Z vstopom v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Ena temeljnih vrednot notranjega trga EU je čim bolj svobodno trgovanje in s tem odprava carinskih postopkov.

V Ur. l. RS, št. 50/17 je bil objavljen nov Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov, ki začne veljati 30. septembra 2017.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Vsako leto nekaj delavcem preneha delovno razmerje med letom, zato jim pripada le sorazmerni del letnega dopusta in regresa. Glede odmerjanja sorazmernega dela opažam, da je v teoriji in praksi več mnenj.

dr. Nana Weber

Prejel sem odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok se mi izteče v času, ko bom še na bolniški.

ZPP v 10. točki 394. člena govori o novih dejstvih in dokazih, za katere zve ali jih pridobi možnosti uporabiti pravdna stranka, zato je v tem okviru treba presojati procesno skrbnost pravdne stranke (predlagatelja) in ne drugih oseb, ki so tako ali drugače povezane s pravdo.

Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več dopisov posameznikov, civilnih iniciativ in nevladnih organizacij, naslovljenih tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v katerih so MOP pozivali k podaljšanju javne obravnave osnutka novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2).

Matej Vošner

Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?

Četrti odstavek 27. člena, prvi in drugi odstavek 38. člena ter prvi in drugi odstavek 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17 in 40/17), kolikor se nanašajo na pokojninsko dobo, dokupljeno po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in po drugem odstavku 198. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB4), niso v neskladju z Ustavo.

Ines Gorjup

"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.

Zoran Skubic

Človeška intima v svoji kompleksnosti piše zanimive zgodbe, od katerih marsikatera ne trpi javne objave. V vse bolj digitalnem svetu pa postaja slednje vse težje in težje. Ljudje z nizko samopodobo in še nižjo samozavestjo z vse bolj javno razgrnitvijo svoje zasebnosti žal prepogosto iščejo uteho v nematerializiranih "všečkih" in številu komentarjev. Vse to počasi vodi k vse večji zakrnelosti medsebojnih odnosov v družbi. A intimnost vedno najde pot, pogosto tudi mimo (domnevno) uveljavljenih družbenih norm in pravil. Tako se je nedavno tega nemška tožnica znašla na zanimivem razpotju. Devet mesecev po tem, ko je v hotelski sobi z neznancem preživela več nepozabnih noči, je povila sina. Poznala pa je zgolj in samo osebno ime nesojenega očeta ...

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 26. julij, 10. avgust in 7. september

Špela Kogovšek Sajovic

Vse bolj medijsko izpostavljeni zdravniški primeri odpirajo vedno več pravnih vprašanj v zvezi z ureditvijo položaja zdravnika. Na seminarju 25. septembra 2017, ki ga je organiziralo podjetje Aletheia, smo se ukvarjali s civilnopravno odgovornostjo zdravnikov, varovanjem pacientove zasebnosti in mediacijo v zdravstvu.

dr. Nataša Hribar

Pred kakšnim mesecem dni sem imela jezikovno delavnico, na kateri me je neka gospa vprašala, ali se količinski izraz mnogo res lahko sklanja. Menda jaz to redno počnem, gospa pa je v pravopisu prebrala, da norma tega ne dovoljuje. Odprla sem pravopis in res naletela na tole:

Janez Kranjc

Misel, ki bi se slovensko glasila Primerno se je pritoževati, ne pa jokati nad nesrečo, je vzeta iz Pakuvijeve tragedije Niptra (Umivanje), ki govori o prerokbi, po kateri naj bi Odiseja ubil njegov sin. Odisej, ki se je zato bal sina Telemaha, je prišel na Itako v preobleki. Razen stare pestrne, ki je pri umivanju prepoznala brazgotino na Odisejevi nogi, ga ni nihče spoznal. V tem času je prišel na Itako tudi Telegon, sin, ki ga je imel Odisej s Kirko. Ko je hotel na silo vdreti v Odisejevo hišo, je prišlo do spopada, v katerem je smrtno ranil Odiseja, ki je mislil, da ga je napadel Telemah.

Toni Tovornik

Do konca preteklega meseca bi moral biti dokončan sistem, ki naj bi omogočal brezplačen vpogled v vpisnike vseh slovenskih sodišč.

Patricij Maček

Torek, 3. 10. Boj proti korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je za delegacijo iz Indije izvedla predavanje na temo preprečevanja in boja proti korupciji v Sloveniji. KPK je gostila 16 visokih predstavnikov indijske vlade, zlasti strokovnjakov s področja

Patricij Maček

Torek, 3. 10. Javno naročanje. Evropska komisija (EK) je predstavila pobudo za učinkovitejše in bolj trajnostno javno naročanje, da bi se v celoti izkoristile digitalne tehnologije in tako poenostavili ter pospešili postopki. V zvezi z opredelitvijo prednostnih področij

13. oktober 1781 - Svoboda veroizpovedi Avstrijski cesar Jožef II. Habsburško-Lotarinški je podpisal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. 16. oktober

Patricij Maček

Če smo v prejšnji izdaji Pravne prakse ugotovili, da je za obveščanje študentk in študentov PF Univerze v Ljubljani odlično poskrbljeno, velja tokrat opozoriti, da je založba Audibook poskrbela, da bo tudi njihov študij nekoliko enostavnejši in zlasti učinkovitejši. Omenjena založba je namreč na začetku študijskega leta objavila mobilno aplikacijo Audibook. Ta omogoča dostop do, izbiro in poslušanje avdioknjig. Že prvi študijski dan je bila med avdioknjige uvrščena študijska literatura za študentke in študente prava PF Univerze v Ljubljani, PF Univerze v Mariboru, Evropske pravne fakultete in Fakultete za management in pravo Ljubljana.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 55/17 2. Notarski pomočnik - Notarka Edita Špitalar; rok je 21. oktober. UL C 162 A <

Sklep, ki ga je Vlada RS sprejela na 198. dopisni seji (3. oktober 2017): - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 151. redni seji (5. oktober 2017): - predlog zakona o spreme

4. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. 5. oktober - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. 6. oktober - predlog zakona o spremembah in dop

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) (Ur. l. RS, št. 55/17) - veljati začne 21. oktobra, uporabljati pa se začne 21. aprila 2018. 2. Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-I) (Ur. l. RS, št. 55/17)

 
Splošni pogoji