O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 48, 13. 12. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Kot smetana na torti

Jan_Zobec.jpg

Jan Zobec

Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?

IZPOSTAVLJAMO

Delovni spor o plačilu prejemkov iz delovnega razmerja

mag. Ivan Robnik

Ivan_Robnik.jpg
Vrhovno sodišče RS je v Sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. januarja 2018 sprejelo naslednje stališče: "Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma...

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof

Maria_Skof.jpg
Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem...

Poskusno delo v zakonodaji in praksi

Matej Vošner

Matej_Vosner.jpg
Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah...

VSEBINA

Jan Zobec

Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?

mag. Ivan Robnik

Vrhovno sodišče RS je v Sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. januarja 2018 sprejelo naslednje stališče: "Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov."

dr. Maria Škof

Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.

Tomaž Pavčnik

Določba 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Namen tega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ovira pri uresničevanju navedene pravice je bila po presoji zakonodajalca ta, da je sodišče druge stopnje odločbe sodišč prve stopnje pretirano razveljavljalo, namesto da bi samo opravilo pritožbeno obravnavo in dokončno odločilo o zadevi.

dr. Mirko Pečarič

Javne politike se ne da najbolje razumeti z vidika zakonodaje ali najvišjih položajev upravljavcev, pač pa prek nižjih institucij in ljudi, zaposlenih v njih. Odločitve uradnikov, rutine, ki jih vzpostavljajo, in načini, ki jih ustvarjajo za spopadanje z negotovostmi in delovnimi nalogami, se tako ali drugače prelevijo v javne politike, ki jih izvajajo. Njihov način dela, dobro ali slabo izvajanje javnih storitev prispeva k "zdravju ali bolezni" države. Besede, ki jim uslužbenska diskrecija daje konkretnejšo vsebino "v mislih, besedah in dejanjih", lahko prikažemo skozi prizmo posamičnih primerov, tudi tega, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Dženeta Schitton

V prejšnjih dveh prispevkih sem obravnavala vplivnostni marketing, ki je nastal kot posledica razvoja družbenih omrežij in vsesplošne digitalizacije družbenih razmerij. Tako imenovani "vplivneži" lahko svoje zamisli, mnenja in priporočila brez kakršnekoli cenzure posredujejo velikemu številu sledilcev. Čim več sledilcev imajo, tem bolj so za podjetja zanimivi tudi kot sredstvo oglaševanja.

Martina Mahnič

Republika Slovenija je leta 2007 skladno s Smernicami Evropske unije sprejela Zakon o davku na tonažo (ZDTon). S tem zakonom je nameravala spodbuditi konkurenčnost slovenskih podjetij ter ohranjanje delovnih mest in pomorskega strokovnega znanja in izkušenj. Zakon naj bi podprl razvoj pomorskega gospodarstva, zaposlovanje pomorščakov iz držav članic EU in registracijo plovil v državah članicah. Slovensko davčno zakonodajo naj bi prilagodil zakonodajam drugih pomorskih držav članic EU in prispeval k povezovanju pomorskih gospodarstev držav članic ob istočasnem ohranjanju splošne konkurenčnosti flote. Prav tako naj bi sistem davka na tonažo spodbujal vpisovanje ali ponovno vpisovanje ladij v slovenski ladijski register. Z vsem tem naj bi ZDTon prispeval tudi k oblikovanju varnega, učinkovitega, zaščitenega in okolju prijaznega sektorja pomorskega prometa.

Igor Vuksanović

Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.

Tilen Zonta

V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.

dr. Petra Weingerl

Pravica do počitka in pravica do dopusta sta med pomembnejšimi temeljnimi pravicami delavca. Tradicionalno imajo temeljne pravice vlogo ščita posameznikov pred posegi nosilcev javne oblasti, torej v vertikalnih pravnih razmerjih. A že nekaj časa niso več razumljene zgolj kot pravice, ki varujejo posameznike le nasproti nosilcem javne oblasti, temveč imajo učinek tudi na zasebnopravna razmerja. V pravni teoriji je bilo vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, s katero je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina) postala pravno zavezujoča, odprto vprašanje, na kakšen način njene določbe učinkujejo na razmerja med posamezniki. V nedavni sodbi v zadevi Bauer (združeni zadevi C?569/16 in C?570/16) je Sodišče EU razjasnilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine načeloma lahko horizontalni neposredni učinek (HNU), če so za to izpolnjeni pogoji.

Primož Cencelj

Prav neverjetno se mi zdi, kako se lahko stvari v dveh desetletjih spremenijo. Udeležba tekačev na Ljubljanskem maratonu je fascinantna (letos več kot 20 tisoč). Biti tekač je postala moda in v določenih krogih celo del identitete, ki daje socialno potrditev. Sam pa se spominjam tudi drugačnih časov. Ko sem se začel kot otrok ukvarjati s tekom, je bilo takrat to še marginalno, če ne že čudaško početje. Dobro se spominjam, da so me med daljšimi teki mimoidoči ljudje ogovarjali, tako s spodbudnimi besedami kot z negativnimi opazkami. Kot bi bil nek vesoljec. Sedaj pa je ob lepih dnevih na tekaških promenadah že prava gneča. Lepo.

Matej Vošner

Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah in odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo v (sodni) praksi, na koncu pa sledi še kratka predstavitev ureditve poskusnega dela v Avstriji in Nemčiji.

dr. Nana Weber

V skladu z našo zakonodajo lahko starši otroka poučujejo na domu in mu prvih devet let ni treba hoditi v šolo, le ob koncu šolskega leta mora na izpit. • Ali otrok ob dopolnitvi 15. oziroma 18. leta lahko toži starše, da so ga brez njegovega soglasja zadržali doma?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Zaposlenega imamo starejšega delavca, ki je dal soglasje za neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev delovnega časa. Na koncu referenčnega obdobja nima opravljenih več ur, kot znaša letna kvota. • Ali nam mora dati tudi soglasje za nadurno delo?

Špela Lovšin

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo v nedavni zadevi Ognevenko proti Rusiji soočeno z vprašanjem, ali je v skladu s pravico do svobode zbiranja in združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), mogoče prepovedati stavko določenim kategorijam železniških delavcev, ki naj bi zagotavljali bistvene storitve.

Sonja Strle

Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z zaprosilom za mnenje, v katerem sprašuje, ali se mora stranka spletnega trgovca, ko posreduje svoje podatke, strinjati z uporabo podatkov za pošiljanje paketa in z arhiviranjem teh podatkov? Ali je privolitev potrebna tudi za pošiljanje e-novic?

Prepoved uporabe lastne obleke, perila in obutve v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni, ki v svojem hišnem redu kot pravilo določa nošenje zavodskih oblačil, morajo opravičevati varnostni ali drugi tehtni razlogi.

Alenka Antloga

E je nigerijski državljan, ki je leta 2013 storil kazniva dejanja, povezana z mamili na Finskem, kjer je bil 24. januarja 2014 obsojen na enotno kazen petih let zapora. Zaporno kazen je začel prestajati na Finskem. Nacionalni urad za priseljevanje na Finskem pa je 21. januarja 2015 izdal odločbo o vrnitvi E-ja v državo njegovega izvora Nigerijo in o prepovedi vstopa na celotno ozemlje schengenskega območja, saj naj bi predstavljal nevarnost za javni red in varnost. Ker je imel E do 11. februarja 2018 dovoljenje za prebivanje v Španiji, kjer je z družino prebival 14 let, je Finsko prosil za vrnitev v Španijo.

dr. Nana Weber

Sodišče Evropske unije (EU) je odločilo, da lahko dediči pokojnega delavca od nekdanjega delodajalca zahtevajo denarno nadomestilo za plačani letni dopust, ki ga pokojni delavec ni izrabil, saj se pravica pokojnega delavca do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust z dedovanjem lahko prenese na njegove dediče.

Zoran Skubic

"2. avgust [1914]. Nemčija je Rusiji napovedala vojno. Popoldne plavalna šola." S tem dnevniškim zapisom pesnika, pravnika in pisatelja Franza Kafke se zaključi uvodna stran romana "Cesar je vojsko odposlal", ki je nedavno nastala izpod rok našega zamejskega rojaka, čezmejno priznanega literata, pesnika, pisatelja, prijatelja, esejista in jurista, dr. Janka Ferka, ki prav te dni praznuje okroglo obletnico. In prav s prvopisanim Kafko je bila in še vedno je povezana življenjska in literarna pot dr. Ferka. Druži ju enaka in enakovredna ljubezen tako do literature kot tudi do pravne misli, ki se še zdaleč ni zaustavila po podelitvi doktorata pravnih znanosti. Ustvarjalna iskrica, ki jo je v Ferku kot takrat še nedoletnem mladeniču zanetilo prvo srečanje s Kafkinim "Procesom",se je namrečkaj kmalu razplamtela v ustvarjalno ihto, ki ji (še) ni videti konca.

Patricij Maček

Tudi letos je na PF Univerze v Ljubljani potekala konferenca Dnevi evropskega prava, ki je bila tokrat že 16. po vrsti. Konferenca, ki jo vsako leto organizira Inštitut za evropske študije in ki je letos potekala 21. novembra 2018, se je tokrat posvečala aktualni sodni praksi Sodišča Evropske unije (EU), sodnemu nadzoru nad izvrševanjem prava EU v državni upravi in volitvam v Evropski parlament.

Marko Krajnc

Knjiga Rosalyn Higgins Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo nedvomno predstavlja eno izmed temeljnih, pa tudi najprepoznavnejših del strokovne literature na področju mednarodnega prava, ki ga bodo ne glede na njegovo letnico izida (1995) prebirale tudi naslednje generacije. Veseli nas lahko, da je od letos knjiga na voljo tudi v slovenskem jeziku, kar je pomemben prispevek k mednarodnopravni znanosti in terminologiji v Sloveniji.

Marjeta Erjavec Avbreht

Javno naročanje je v Sloveniji precej dobro pokrito z literaturo. Na trgu so različni komentarji zakona o javnem naročanju, priročniki, spletni priročniki, monografije, vzorci razpisnih dokumentacij ipd., ki skušajo uporabnikom to področje približati. To kaže, da zanimanje strokovne javnosti za področje javnega naročanja očitno obstaja ter da obstajajo vprašanja in dileme, ki se v povezavi s predpisi o javnem naročanju pojavljajo in na katere se tako v teoriji kot v praksi iščejo odgovori. Za vsakogar, ki se z javnim naročanjem ukvarja v praksi in hkrati nima pravne izobrazbe ali pa vsaj dolgoletnih izkušenj s tega področja, je dobrodošel vsak pripomoček, ki ga lahko uporablja ob predpisih o javnem naročanju.

Tim Horvat, Lora Briški

EU Anti-Discrimination Law Beyond Gender Uladzislau Belavusau in Kristin Henrard (ur.) (Hart Publishing, november 2018, 392 strani) Pravo EU počasi, a vztrajno določa pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo. Če so tov

dr. Nataša Hribar

Družbena omrežja so postala kar zanimiv vir jezikovnih dilem in vprašanj. Tokrat posredno odgovarjam na vprašanje, kateri predlog uporabiti, kadar v jeziku obstajajo (glasovne) predložne variante in od česa je to odvisno.

Urša Ravnikar Šurk

Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.

Patricij Maček

Ponedeljek, 3. 12. Tožilski dnevi. V Portorožu je v okviru 25. Izobraževalnih tožilskih dni potekal tradicionalni zbor tožilcev, ki so se ga med drugim udeležili predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za

"Pri nas je pravdanje že kot neka nacionalna folklora, k čemur pripomore tudi, da so sodišča relativno dostopna za malega človeka." (Docentka na PF Univerze v Mariboru dr. Petra Weingerl o velikem pripadu zadev na sodiščih, Večer, 3. december 2018, str. 15)

Patricij Maček

Ponedeljek, 3. 12. Pranje denarja. V Evropski uniji (EU) so začela veljati nova pravila o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi. Po novih pravilih bodo nevarni kriminalci in teroristi za pranje denarja povsod v EU kaznovani z enakimi kaznimi ter z vsaj š

13. december 2007 - Lizbonska pogodba Podpisana je bila Lizbonska pogodba, katere glavna namena sta narediti EU bolj demokratično, da bi izpolnjevala pričakovanja evropskih državljanov glede visokih standardov odgovornosti, odprtosti, preglednosti in sodelovanja ter poveča

Patricij Maček

Z namenom čim večje udeležbe volivcev na evropskih volitvah, ki bodo potekale med 23. in 26. majem prihodnje leto, je Evropski parlament vzpostavil novo spletno stran Tokrat grem volit - Evropske volitve. Spletna stran želi volivce, zlasti mlade, spodbuditi, da se evropskih volitev tokrat zares udeležijo.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Razpis UL C 418 A 1. Evropski glavni tožilec - http://eur-lex.europa.eu , rok je 14. december. TED 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 16. dopisni seji (3. december 2018): - predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 11. redni seji (6. december 2018):</N

4. december - predlog zakona o spremembah Zakona o državni upravi, - predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije. 6. december - predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in uporabi vesolj

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2P) (Ur. l. RS, št. 79/18) - veljati začne 1. januarja 2019. 2. Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) (Ur. l. RS, št. 77/18) -

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov