O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 33, 5. 9. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan_Zobec.jpg

Jan Zobec

Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.

IZPOSTAVLJAMO

Poslovna skrivnost po ZJN-3

Borut Leskovec

Borut_Leskovec.jpg
Od pomladi je v veljavi novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), katerega poglavitne novosti so bile v Pravni praksi že predstavljene in s katerim naj bi se celovito uredilo področje poslovne skrivnosti. Na prvi pogled je v postopkih javnega naročanja varstvo poslovne skrivnosti bolj obstranskega pomena, vendar se je treba zavedati, da lahko imajo protipravna razkritja poslovnih skrivnosti hude posledice za ponudnike, za kar so lahko naročniki odškodninsko odgovorni. Na področju javnega...

Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj?

Helena Tajnikar

Helena_Tajnikar.jpg
Povod za članek sta nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS (VS RS), in sicer III Ips 25/2018 z dne 13. novembra 2018 ter III Ips 65/2018 z dne 19. februarja 2019, ki se obe nanašata na tolmačenje pojma "uporaba vozila". To tolmačenje je ključno pri razmejitvi, ali je škoda, ki nastane pri uporabi vozila, krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem po 15. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali pa je iz navedenega izvzeta in je obravnavana kot posledica opustitve dolžne skrbnosti...

Preden prijavim goljufijo, želim vedeti, kakšno zaščito bom dobil

Albert Nabernik

Albert_Nabernik.jpg
Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo...

VSEBINA

Jan Zobec

Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.

Borut Leskovec

Od pomladi je v veljavi novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), katerega poglavitne novosti so bile v Pravni praksi že predstavljene in s katerim naj bi se celovito uredilo področje poslovne skrivnosti. Na prvi pogled je v postopkih javnega naročanja varstvo poslovne skrivnosti bolj obstranskega pomena, vendar se je treba zavedati, da lahko imajo protipravna razkritja poslovnih skrivnosti hude posledice za ponudnike, za kar so lahko naročniki odškodninsko odgovorni. Na področju javnega naročanja ZPosS ni prinesel bistvenih sprememb, ker Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) varstvo poslovne skrivnosti ureja specifično.

Helena Tajnikar

Povod za članek sta nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS (VS RS), in sicer III Ips 25/2018 z dne 13. novembra 2018 ter III Ips 65/2018 z dne 19. februarja 2019, ki se obe nanašata na tolmačenje pojma "uporaba vozila". To tolmačenje je ključno pri razmejitvi, ali je škoda, ki nastane pri uporabi vozila, krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem po 15. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali pa je iz navedenega izvzeta in je obravnavana kot posledica opustitve dolžne skrbnosti delodajalca in/ali malomarnega ravnanja delavca, ki je upravljal vozilo (86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).

Jan Gantar

Pravica do povračila škode je ena izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prvi odstavek 26. člena Ustave RS (URS) se glasi: "Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja." Navedena pravica seveda ni absolutna, saj je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena URS omejena s pravicami drugih. Temu je treba dodati, da je človekove pravice mogoče omejevati tudi zaradi javne koristi.

Peter Jančič

Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.

Jakob Demšar

Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, sem spoznal na začetku 80. let prejšnjega stoletja kot dijaka Srednje šole za miličnike v Tacnu. Tam sem s kolegi predaval kriminalistiko odličnim fantom, med katere spadajo tudi nekdanji generalni direktorji policije Janko Goršek, Marjan Fank in Simon Velički. Na karierni poti sedanje policijske direktorice Tatjane Bobnar pa sem bil njen načelnik - takrat ljubljanskega kriminalističnega urada.

Martin Čarni

Nacionalne klavzule so pravila, s katerimi organizacija oziroma zveza v kolektivnem športu športnikom, državljanom drugih držav, omeji možnost nastopanja oziroma tekmovanja, na primer omeji možnost podpisa pogodb, registracije, prijave na tekmo, istočasnega igranja ipd. V primeru Bosman je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče) med drugim odločilo, da so tovrstna pravila, ki omejujejo nastopanje športnikom iz drugih držav članic Evropske unije (EU), načeloma neskladna s pravom EU. V zvezi s takšnimi pravili se porajata zanimivi vprašanji, in sicer kako je ta sodba spoštovana v slovenskem prostoru ter kakšne bi bile morebitne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU (t. i. brexit) v luči nacionalnih klavzul.

dr. Luigi Varanelli

Pred petdesetimi leti je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno in svetu naznanil dogodek z znamenitim stavkom "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo". S tem dogodkom, ki ima v resnici le simboličen pomen, je človek samega sebe postavil na nečimrni oltar lastnega čaščenja in tihemu vesolju sporočil, da obstaja tudi on. Petdesetletnica tega dogodka me v resnici ne navdušuje; pravzaprav me vznemirja, saj vem, da ima Luna tudi osojno stran. V tisti raketi, ki je bila izstreljena z Zemlje, je bila v majhni kapsuli človeška posadka. Od takrat je minilo dobrih petdeset let, in ko bodo reflektorji petdesetletnice ugasnili, dogodek pa se bo vrnil v šolske zvezke, bomo morda na raketo, na Luno in na njeno osojno stran gledali tudi z drugega zornega kota. Ko vidimo rakete, na kaj nas spominjajo? Na Luno? Na Armstronga? Ali raketa res spominja na razvoj, na tehnološki napredek, na neumorno človekovo stremenje k odkritju novih svetov?

dr. Anže Burger

Kolumno pišem med raziskovalnim gostovanjem v Švici, zato bo vsebina povezana s to, v številnih pogledih fascinantno državo. Švica je namreč tretja najbolj razvita država po BDP na prebivalca na svetu in deveta po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Na obeh lestvicah konkurenčnosti (poslovne šole IMD in Svetovnega ekonomskega foruma) trenutno zaseda 4. mesto in je v svetovnem vrhu po učinkovitosti države, kakovosti infrastrukture, zdravstvenih storitev in inovativnosti. Visoki dohodki, zadovoljstvo s socialno podporno mrežo, druga najdaljša pričakovana življenjska doba in visoka raven osebne svobode Švicarje uvrščajo na 6. mesto po sreči glede na zadnje poročilo UN World Happiness Report 2019. Za Švicarje vsekakor velja pregovor "Vsak je svoje sreče kovač". Država ima namreč enega najnižjih deležev izdatkov države v BDP med razviti državami (34 % BDP), precej manj od obsega države v "neoliberalnih" ZDA (38 % BDP) in v "Švici na južni strani Alp" (43 % BDP). Švica ima tudi visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne avtonomije, kar bo tema te kolumne.

Albert Nabernik

Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo opredeljuje kot ravnanje zaposlenih ali bivših zaposlenih, ki prijavijo nezakonite, nepravilne ali neetične prakse delodajalca. Svet Evrope je leta 2014 ob sprejemu priporočil CM/Rec (2014)7 za žvižgača opredelil vsakogar, ki v kontekstu delovnega razmerja v javnem ali zasebnem sektorju prijavi ali razkrije informacije, ki ogrožajo ali škodijo javnemu interesu. S terminom žvižgač je v mnogih jurisdikcijah mišljen zaposleni (insajder), ki razkrije informacije o korupciji, tveganju za zdravje ali varnost in druge nepravilnosti, ki so v javnem interesu.

dr. Nana Weber

Mojega (privezanega) psa je napadel in hudo poškodoval drug pes, ki je bil neprivezan. Veterinarka je v soglasju z mano podala prijavo na inšpekcijo. • Kakšne so lahko posledice za lastnika? • Ali se lahko psa, ki je napadel, tudi usmrti?

dr. Nana Weber

Z nekdanjo partnerko sva v času skupnega življenja kupila stanovanje. Za en del sva vzela kredit, drugi, manjši del, pa je bil plačan tako, da so nama moji starši podarili 40.000 evrov. Starši so nad razpadom zunajzakonske skupnosti izjemno razočarani in hočejo, da denar vrneva. • Ali morava denar vrniti?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec je bil zaposlen pri delodajalcu skupaj šest let (3 + 3), vendar z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, saj je bil pri delodajalcu neprekinjeno zaposlen le zadnja tri leta?

Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) ni bil v neskladju z Ustavo.

Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.

Z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne vpliva dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila, njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne banke.

Sonja Strle

Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.

Pobudnica je mati hčerke s posebnimi potrebami, ki je pogosto hospitalizirana v bolnišnicah. Pri tem izpostavlja krivično ureditev pravice do nadomestila plače za nego otroka, ki je hospitaliziran, v skladu s katero staršem ne pripada nadomestilo za nego za spremstvo otroka v bolnišnici.

Zoran Skubic

V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.

Marijan Pavčnik

Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.

dr. Irena Peterlin

V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.

Aljoša Polajžar

Je dovolj samo brezhibno strokovno (akademsko) znanje ali potrebujemo tudi paleto drugih odlik? Gre za dokaj globoka in kompleksna vprašanja, ki se dotikajo jedra naše eksistence. Zastavimo pa si jih lahko tako študentje prava kot tudi uveljavljeni pravniki, ki že opravljajo svoj poklic.

dr. Nataša Hribar

Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.

Urša Ravnikar Šurk

Dne 29. avgusta je spletni portal Požareport razkril, da je 21. avgusta generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj poklical Ireno Prijović, prvo nadzornico Uradnega lista d.o.o., ji rekel, da "država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista", in zahteval "poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo s SDH". Prijovićeva je Kraljevo intervencijo prijavila SDH in KPK ter jo označila za "brutalno".

Patricij Maček

Ponedeljek, 26. 8. Vzpostavitev sodelovanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa in direktor Javne agencije za civilno letalstvo Rok Marolt sta podpisala dogovor o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Javno agencijo za civilno letalstvo. Namen dogovora je k

"Sodobna družba, vsaj tako se zdi, ravno zaradi tega, ker se pojavljajo tako številna in za ustaljeno pojmovanje neobičajna ogrožanja varnosti pravno zavarovanih dobrin, pogosto ne more najti rešitev, ki bi bile javno sprejemljive in hkrati ustrezale relativni preprostosti pravnega način

Patricij Maček

Ponedeljek, 26. 8. Plačilo računa zabrexit. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo moralo svoje obveznosti v višini 39 milijard funtov (43 milijard evrov) poravnati tudi v primeru brexita brez dogovora, je v Bruslju poudarila tiskovna pr

Iz PP, št. 6/89, 9. marec 1989, str. 3

Patricij Maček

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je junija vzpostavila nov spletni portal, namenjen promociji medijske in informacijske pismenosti, z naslovom Medijska in informacijska pismenost. Pojasnjeno je, da želi s tem omenjena agencija širšo javnost ozaveščati o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 52/19 1. Pet prostih mest okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani - Vrhovno sodišče RS, rok je 7. september. 2. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 7. september. 3. Notarski pomočnik pri not

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 41. redni seji (29. avgust 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, - Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, - Uredba o spremembi Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, r

30. avgust - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov