O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 47, 5. 12. 2019 > Kazalo

UVODNIK

(Raz)druženi v boju proti korupciji - kje smo in kam gremo?

Alma_M-Sedlar.jpg

dr. Alma Sedlar

Ob devetem decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so v številnih državah organizirani dogodki, katerih namen je opozoriti javnost na družbeni problem korupcije in na pomen boja proti njej. Osrednja tema letošnjega dneva je opolnomočenje mladih kot bodočih voditeljev in znanilcev sprememb.

IZPOSTAVLJAMO

(Razlagalni) pomen pravnih načel

dr. Marijan Pavčnik

Marijan_Pavcnik.jpg
Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).

Izvedba listinskih dokazov z "lastnim branjem"

Janko Marinko

Ni slike
Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek

Jasna_Zakonjsek.jpg
Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v...

VSEBINA

dr. Alma Sedlar

Ob devetem decembru, mednarodnem dnevu boja proti korupciji, so v številnih državah organizirani dogodki, katerih namen je opozoriti javnost na družbeni problem korupcije in na pomen boja proti njej. Osrednja tema letošnjega dneva je opolnomočenje mladih kot bodočih voditeljev in znanilcev sprememb.

dr. Marijan Pavčnik

Prispevek je uvodni referat, ki ga je imel avtor 3. decembra 2019 na znanstveni konferenci (Razlagalni) pomen pravnih načel na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Prispevek se opira na avtorjevo razpravo Vprašanje razlagalnega prvenstva (Pravo kot sistem načel in pravil).

Janko Marinko

Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.

Franc Testen

V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.

mag. Urška Remic

Biti kandidat za župana ali občinskega svetnika je bilo konec leta 2018 aktualno v vseh 212 slovenskih občinah. Aktualno je bilo tudi za državljane, ki so na volitvah oddali glas za kandidata v svoji občini, in za tiste, ki smo bili že mesece pred tem vpeti v sistem podajanja odgovorov in mnenj v zvezi z volitvami, pa tudi kasneje v zvezi s konstituiranjem novoizvoljenih organov občine in njihovo funkcijo. V prispevku podajam pregled funkcije župana in podžupana, pristojnosti in nalog ter nekaterih njunih skupnih imenovalcev in razlik, ki jih določa zakonodaja. Čeprav podžupan ni organ občine, ima v njej pomembno vlogo. Prispevek se nanaša tudi na pregled podatkov o kandidaturah in izvolitvi županov ter na poklicno in nepoklicno opravljanje funkcije župana in podžupana z ustreznostjo zakonskih rešitev.

dr. Jorg Sladič

Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.

dr. Igor Areh

S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.

dr. Luigi Varanelli

Veliko jih je izgubilo življenje za to, da lahko mi danes hodimo na volitve. Že zaradi tega so volitve nekaj slovesnega in vrednega globokega spoštovanja. Volitve so najpomembnejši obred demokracije, so pa tudi odraz spoštovanja do tistih, ki so v ledu in v snegu, v vlažnih ali vročih zaporih, v soncu in v lakoti dali dostojanstvo in življenje zato, da mi danes na volitvah odločamo o lastni usodi; da volilni listek vržemo v volilno skrinjico in izrazimo lastna prepričanja o sposobnosti kandidatov in o idejah, ki jih ti zagovarjajo.

Primož Cencelj

Radovednost me ves čas vleče v raziskovanje tistega dela ledene gore, ki je pod površjem. Razumljivo je, da se tam stvari bistveno slabše vidijo, kaj šele razumejo. Toda dodana vrednost se ustvarja ravno z logično interpretacijo dejstev in dobrimi analizami stanja.

dr. Matjaž Ambrož

Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.

Jasna Zakonjšek

Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.

mag. Nataša Belopavlovič

Javna uslužbenka se je 16. oktobra 2018 starostno upokojila. Pogodbo o zaposlitvi je sklenila dne 17. oktobra 2013 na delovnem mestu direktorice za mandat pet let. Dne 24. februarja 2015 je svet zavoda seznanila, da bo v letu 2015 izpolnila pogoje za starostno upokojitev, nakar je svet izdal sklep o soglasju za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi do poteka mandata. Na podlagi sklepa, izdanega meseca februarja 2015, je bil sklenjen dogovor (v smislu tretjega odstavka 188. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF)), na podlagi katerega je javna uslužbenka ostala na delovnem mestu direktorice do konca mandata.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalcu je promet zelo upadel, zato je delavcem nekaj časa vsak mesec izplačeval le polovično plačo in pripadajoče prispevke (za polovico). • Katero plačo, dejansko izplačano ali osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, bo ZZZS štel kot osnovo za nadomestilo plače?

dr. Nana Weber

Naša mama je umrla. Oče je živ, dediči pa smo še jaz in dva brata. Dogovarjali smo se o tem, da bi sklenili izročilno pogodbo za primer smrti očeta, vendar pa eden ob bratov izročilne pogodbe noče podpisati. • Ali to pomeni, da je izročilna pogodba neveljavna? • Ali lahko brat, ki se je strinjal z izročilno pogodbo, še vedno zahteva nujni dedni delež po očetu?

Predlagatelji obnove postopka iz izpodbijane 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok petih let za obnovo postopka, so glede na predmet pravnega urejanja v bistvenem v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok desetih let za obnovo postopka. Oboji si namreč s predlogom za obnovo postopka prizadevajo za razveljavitev pravnomočne sodbe, ki jim ni v korist, to pa utemeljujejo s pravnomočno odločbo, ki ima po zakonu neposreden obvezujoč učinek na odločanje sodišča v pravdi, pa se na to odločbo predlagatelj obnove v pravnomočno končani pravdi brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Predlagatelji obnove iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku so glede možnosti učinkovite uveljavitve tega izrednega pravnega sredstva neenako obravnavani v primerjavi s predlagatelji obnove iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, saj imajo za vložitev predloga za obnovo postopka na voljo bistveno krajši objektivni rok. Za sporno razlikovanje med v bistvenem enakimi pravnimi položaji ne obstaja razumen razlog, ki bi bil stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.

Sodna praksa opredeljuje zahtevek za povračilo stroškov preživljanja kot svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Kot podvrsta obogatitvenih zahtevkov se zato nanaša na širše področje obveznostnega prava, torej področja, kjer prevladuje načelo avtonomije strank (2. člen OZ). Predpisa, ki bi prepovedoval pripoznavo takega zahtevka ni.

Po zemljišču pobudnika poteka kategorizirana javna pot, pri čemer Mestna občina Slovenj Gradec (MO SG) na tej poti ni pridobila lastninske pravice niti drugega pravnega naslova.

Sonja Strle

Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.

Zoran Skubic

Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".

Patricij Maček

Dr. Sara Ahlin Doljak, DDr. Klemen Jaklič, mag. Martin Jančar, dr. Rajko Knez, mag. Matevž Krivic, dr. Marko Pavliha, Zvjezdan Radonjić, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in dr. Jurij Toplak. To so po mnenju uporabnikov osrednjega slovenskega pravno-informacijskega spletnega portala IUS-INFO imena desetih najvplivnejših pravnikov letošnjega leta. Zbrali so se 26. novembra 2019 v ljubljanskem hotelu Slon, kjer jim je po nagovoru Alenke Zalar, direktorice GV Založbe in dogodkov, priznanja podelil generalni direktor družbe Lexpera d.o.o. mag. Tomaž Iskra. Sledila je okrogla miza z naslovom Pravnik kot posameznik - kamenček ali trdna skala v pravnem mozaiku?, ki jo je povezoval član letošnje deseterice dr. Miha Šepec.

Igor Vuksanović

Nassim Nicholas Taleb je najbolj znan po svoji sloviti knjigi Črni labod, ki je leta 2007 malo pred izbruhom velike finančne krize odjeknila kot eksplozija. Wikipedija tega libanonskega kristjana, ki si je ustvaril kariero v ZDA, predstavlja kot znanstvenika, esejista, statistika, finančnega matematika, trgovca s finančnimi instrumenti ter analitika tveganj, ki se ukvarja s problemi naključnosti (randomness), verjetnosti in negotovosti. Svetovna elita ga je povabila na svoje srečanje v Davos in našli so se Nobelovi nagrajenci, ki so ga označili za intelektualca svetovnega formata. Predstavljam njegovo knjigo Tvegati lastno kožo s podnaslovom Skrite asimetrije v vsakdanjem življenju.Poleg običajnih dodatkov (literatura, imensko in stvarno kazalo itd.) vključuje tudi strokovni dodatek za bralce, ki jih ni strah spoprijemanja s porcijo visokošolske matematike.

Tim Horvat

Le tribunal des algorithmes: Juger - l'?re des nouvelles technologies (Sodišče algoritmov: sojenje v dobi novih tehnologij) Emmanuel Poinas (Berger Levrault, januar 2019, 232 strani, ISBN: 978-2-7013-2017-5, 19 evrov

dr. Nataša Hribar

Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.

Urša Ravnikar Šurk

Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.

Patricij Maček

Ponedeljek, 25. 11. Problematika spolnega nasilja. Potekal je posvet z naslovom Samo ja pomeni ja - zagate na področju preprečevanja in ustavljanja spolnega nasilja, ki sta ga organizirala FSD Univerze v Ljubljani in Društvo za nenasilno komunikacijo. Posveta se

"Država ne more biti užaljena. Država nima osebnostnih pravic." (Redni profesor ustavnega prava na PF Univerze v Mariboru dr. Jurij Toplak o užaljeni državi zaradi opazke poslanca Mahniča, da je "mafija zaščitila mafijo", okrogla miza najvplivnejših pravnikov 2019,

Patricij Maček

Sreda, 27. 11. Kršitve prava EU. Evropska komisija (EK) je sporočila, da v mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke zoper države članice, ki niso izpolnile obveznosti iz prava Evropske unije (EU). Med drugim se je EK odločila, da pošlje o

PP, št. 7/92, 9. april 1992, str. 1

Patricij Maček

https://ec.europa.eu/esf/home.jsp?langId=sl b>Jezik: slovenščina in ostali jeziki Evropske unije Tip: spletna podstran Evropske komisije Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: video vsebi

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 69/19 1. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Novem mestu - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 7. december. UL C 418 A 2. Predsednik odborov za pritožbe - http://eur-

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 91. izredni seji (26. november 2019): - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, - negativno mnenje o Predlogu zakona o stanovanjski jams

26. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje. 29. November - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini, - predlo

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-A) (Ur. l. RS, št. 66/19) - velja od 6. novembra, uporablja pa se za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov