O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 34, 14. 9. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Iniciativa Blockchain Slovenija

dr. Nejc Brezovar

Nejc_Brezovar.jpg
Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.

IZPOSTAVLJAMO

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša

Mato_Gostisa.jpg
Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije...

Nova ureditev revizije v upravnem sporu

dr. Erik Kerševan

Erik_Kersevan.jpg
Revizija je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je predvsem zagotavljanje enotne uporabe prava prek usmerjanja in poenotenja sodne prakse, s čimer se zagotavlja tudi razvoj prava s strani Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji. Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem...

Kaznivo dejanje goljufije na škodo EU med evropskim in nacionalnim pravom

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri...

VSEBINA

dr. Nejc Brezovar

Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.

dr. Jorg Sladič

Problematika potrošniških kreditov v švicarskih frankih in ničnosti posojilnih pogodb za posojila, pri katerih je obveznost vračanja določena v CHF, je dodobra razburkala slovensko pravno stroko. Posledica nihanja tečaja med CHR in EUR je, da je nižja obrestna mera izničena z višjim menjalnim tečajem. V ospredju je vprašanje tečajnega tveganja, ki naj ga po mnenju slovenskih sodišč nosijo banke. Toda kako se lahko predvidi razvoj tečajev med CHF in EUR v prihodnosti? V francoskem jeziku obstaja lep rek francoskega komika Pierra Daca: Les prévisions sont difficiles, surtout lorsqu'elles concernent l'avenir (Napovedi so težavne, zlasti če se nanašajo na prihodnost).

dr. Jurij Toplak

Že stoletja velja, da iz načela popolne odškodnine izhaja tudi pravica do povrnitve škode zaradi začasne ne(z)možnosti uporabe stvari. Gre za poseg v pravico do uživanja lastnine, za omejevanje uživanja lastninske pravice. Tipični primeri nemožnosti uporabe so: počitniško hišico začasno zasedejo brezdomci; lastnik v prometni nesreči poškodovanega vozila ga med popravilom ne more uporabljati; najemnik stanovanja, ki ga je zalila voda, med poplavo in obnovo stanovanja ne more uporabljati; žrtev tatvine v umetniški sliki ali kravati ne more uživati, dokler ji ni vrnjena; nogometaš po poškodbi določen čas ne more uporabljati noge.

Gregor Verbajs

Če so določbe o procesnih obrestih zaobsežene v pogodbah, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov, izdajajo izvršilna sodišča povsem različne sklepe o izvršbi glede procesnih obresti. Nekatera izvršilna sodišča izdajo sklep o izvršbi tudi za procesne obresti, zopet druga se postavijo na stališče, da notarski zapis ni izvršilni naslov za procesne obresti. Tako se kot bistveno izpostavi vprašanje, ali izvršilna sodišča pri izdaji sklepa o izvršbi na podlagi notarskega zapisa pravilno odrekajo upnikom izterjavo procesnih obresti.

dr. Mato Gostiša

Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.

Nenad Mrdaković

Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).

dr. Andraž Teršek

Ljudje, ki opravljajo za delovanje političnega sistema in pravne države najpomembnejša dela oziroma so dejavni v zanju najpomembnejših delovnih okoljih (mislim predvsem na ministrice in ministre, državne sekretarje in sekretarke, svetovalce in svetovalke, pa na vse upravne delavce, ne le tiste na direktoratih in centrih za socialno delo), prepogosto kažejo ali z odločanjem odražajo neprimeren, tudi zelo napačen odnos do ustavnosti, prava, pravne teorije in človekovih pravic. Prevladujoče imajo tudi izrazito negativen odnos do - stvarno utemeljene in argumentirane - strokovne kritike, polemičnih strokovnih utemeljitev in tistih pogledov na različna vprašanja pravne vede in pravnega odločanja, ki ne sovpadajo z rezultati njihovega dela.

dr. Erik Kerševan

Revizija je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je predvsem zagotavljanje enotne uporabe prava prek usmerjanja in poenotenja sodne prakse, s čimer se zagotavlja tudi razvoj prava s strani Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji. Zaradi poudarjanja navedene vloge Vrhovnega sodišča in poenotene možnosti pristopa strank do revizijske presoje je Zakon o spremembah in dopolnitvah pravdnega postopka (ZPP-E) v svojih prehodnih določbah posegel tudi v ureditev Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in razveljavil nekatere od določb, ki so urejale poseben način ter pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Ta sprememba bo pričela učinkovati v kratkem, zato kaže nanjo posebej opozoriti tudi na tem mestu.

Hinko Jenull

Odločitev predsednika vrhovnega sodišča o izločitvi predsednika in podpredsednice okrožnega sodišča zaradi dvoma v njuno nepristranskost, ker sta komentirala veljavno zakonsko ureditev, odpira širša vprašanja o uporabi tega instituta. Kakšne so podlage odločanja, kje so meje uveljavljene strogosti, ki sega do Beethovnove in Strasbourga, in kakšne bodo posledice za zaupanje v sodstvo pri najširši javnosti, v strokovnih krogih in v sodstvu samem?

dr. Jože Mencinger

Gospodarstvu gre letos res dobro: ob rekordni gospodarski rasti, hitrem zmanjševanju brezposelnosti in nizki inflaciji imamo še izjemno velik presežek na tekočem računu, morda celo prvi pravi proračunski presežek, in rekordno nizke donose na slovenske državne obveznice. Tudi ocene in napovedi tujih institucij, IMF in nedavno OECD, se kar naprej izboljšujejo. Njihove obiske pa ob pohvalah spremlja običajna mantra o nujnosti strukturnih reform, izravnavanju proračuna in nevarnosti tega, da upokojenci do leta 2050 uničijo javne finance. Nenavadno je le, da tisti, ki nas hvalijo, ne ugotovijo, da so njihove pohvale neskladne z njihovimi mantrami oziroma da nam gre morda dobro prav zato, ker njihovih manter, "uporabnih" za vse čase in kraje, ne upoštevamo.

mag. Andrej Ferlinc

Goljufija na škodo Evropske unije (EU) je relativno novo kaznivo dejanje, ki ga je leta 2008 vpeljal Kazenski zakonik (KZ-1) v 229. členu kot specialno obliko goljufije. Zakonodajalec pa je z opisno dispozicijo v zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja vključil izvršitvena ravnanja, ki precej odstopajo od tradicionalnega pojmovanja goljufije in so pravzaprav značilna za nekatera druga kazniva dejanja. To velja še zlasti za stališče, da je osrednje kaznivo ravnanje storilca pri klasični goljufiji aktivno spravljanje v zmoto z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin. Da gre za poudarjen lex specialis, nam po eni strani kaže omejitev dosega inkriminacije na proračun EU ali "proračune, ki jih upravlja EU".

Za svet, v katerem živimo, je značilna globalizacija, ki jo lahko definiramo kot sklop sprememb v gospodarstvu, politiki, kulturi in družbenih odnosih. S pojavom globalizacije je povezan tudi nastanek mednarodnih podjetij, med katerimi poteka že 70 odstotkov svetovne trgovine. Izraz mednarodno podjetje v tem kontekstu ne pokriva zgolj korporacijskih gigantov, temveč tudi skupino povezanih družb s poslovnimi enotami v dveh ali več državah.

Finančna uprava RS bo v drugi polovici septembra 2017 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Že izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev (v zadnjem letu 15 odstotkov manj nepredlagateljev kot leto poprej). Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo FURS izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavcu želimo znižati plačo, delo, ki ga opravlja v okviru svojega delovnega mesta, pa bi ostalo enako. Ker na sporazumno znižanje plače ne pristane, razmišljamo, da bi mu vročili odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe, v kateri bi bila, v primerjavi z veljavno pogodbo, spremenjena le plača.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Pred nekaj meseci smo zaposlili delavca za določen čas enega leta zaradi povečanega obsega dela. Sedaj je delavec hudo zbolel in ga dlje časa ne bo, pogodba, sklenjena za določen čas, pa se bo počasi iztekla. Ker smo bili z delavcem zelo zadovoljni, mu želimo pogodbo podaljšati.

Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR), še ni odločeno tudi o tem, ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.

Hrvaški državljanki (pobudnica) je Policijska postaja Vič (prekrškovni organ) izdala dva plačilna naloga, ker je bivala v Sloveniji brez urejenega statusa prebivališča. Ob izdaji prvega ji je bil v zavarovanje plačila globe odvzet osebni dokument. Kljub temu da je z zahtevo za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog (delno) uspela (namesto globe ji je bil izrečen opomin), ji osebni dokument ni bil vrnjen.

Matej Vošner

Ali je dopustna medijska objava imen in priimkov članov političnih strank?

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP) v 46. členu določa, da imajo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za države pogodbenice zavezujočo naravo. To pomeni, da so države obvezane spoštovati končno sodbo ESČP, v kateri nastopajo kot stranke, vendar pa se postavlja vprašanje, do kod seže ta zavezujoča narava odločitev oziroma ali lahko ESČP prisili države k sprejemu določenih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev. S tem pravnim vprašanjem se je sodišče ukvarjalo v nedavni zadevi Moreira Ferreira proti Portugalski (št. 2).

Zoran Skubic

Slovenci smo znani - in razvpiti - po svoji ljubezni do samopotisnih koles. Gre za afiniteto, ki se ji marsikateri prebivalec te podalpske province stežka odpove tudi, ko gre na oddih v katero od sosednjih dežel. Seveda pa življenje na tuji cesti ni zgolj potica in tako kdaj pa kdaj postreže tudi s trkom z vozilom ter pripadajočim padcem čez balanco. Sledi zdravljenje, včasih tudi daljši prisilni oddih od službenih obveznosti, ki kmalu preraste v finančno breme delodajalca. Vprašanje, ki se je nedavno tega (smiselno) postavilo pred Sodiščem (EU), pa je, ali lahko delodajalec v opisanih okoliščinah, ko od tuje zavarovalnice, ki krije civilno odgovornost voznika iz druge države članice, za povračilo zneska, ki ustreza plačam, izplačanih njegovemu delavcu (ponesrečenemu kolesarju), na podlagi Uredbe št. 44/2001 (Bruseljska uredba) toži kar doma?

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 13. julij

Alenka Antloga

Petya Milkova je bila v Bolgariji zaposlena kot uradnica v Agenciji za privatizacijo in nadzor po privatizaciji (Agencija) od 10. oktobra 2012. Diagnosticirana ji je bila duševna motnja, ki ji je povzročila petdesetodstotno stopnjo invalidnosti. Agencija je leta 2014 zmanjšala število delovnih mest s 105 na 65. Ker je bilo ukinjeno tudi delovno mesto pritožnice, ji je bilo delovno razmerje odpovedano z enomesečnim odpovednim rokom in je z učinkom prenehalo 1. marca 2014. Nacionalni predpisi so delavcem, ki imajo priznano obliko invalidnosti, zagotavljali posebno varstvo v primeru odpovedi delovnega razmerja, vendar pa je to veljalo zgolj za delavce, ki niso bili zaposleni kot uradniki.

dr. Nataša Hribar

V kotičku minuli teden sem načela vprašanje pisanja skupaj in narazen pri tistih besedah, ki so v nekaterih drugih jezikih besedne zveze, v slovenščini pa jih zaradi tradicionalnih skladenjskih zakonitosti težko pojmujemo kot besedne zveze, a tudi kot zloženke nam niso zmeraj pogodu. Normativni priročniki so zato v mnogih primerih normirali dvojnice - zapis skupaj, torej kot zloženko, in zapis narazen, kot besedno zvezo.

Janez Kranjc

Avtor pričujočega reka, ki bi se slovensko glasil "Slabi nasveti so pogosto uspešnejši kot dobri", je verjetno rimski politik in zgodovinar Salustij. Pismo Cezarju (I, 1, 2), od koder je rek vzet, so do nedavnega pripisovali njemu. V zadnjem času je proti temu vse več pomislekov.

Toni Tovornik

Novela ZPP-E med drugim določa, da bo moral naslovnik prevzeti vsa sodna pisanja, ki ga bodo čakala na pošti.

Patricij Maček

Torek, 5. 9. Socialnovarstveni zavodi. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Ivan Šelih sta v prostorih Varuha človekovih pravic (Varuh) predstavila posebno poročilo, ki ga je Varuh pred tem poslal Državnemu zboru. Poročilo obravnava problemati

Patricij Maček

Torek, 5. 9. Humanitarna pomoč. Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Christos Stylianides je v zvezi s trenutnimi humanitarnimi razmerami v Mjanmaru povedal, da je treba omogočiti dostavo humanitarne pomoči, ki jo nujno potrebuje 350.000 ljudi v d

14. september 1321 - Dante Alighieri Umrl je največji italijanski pesnik, pisec, filozof in politični mislec Alighieri Durante, bolj znan kot Dante Alighieri. Pisal je v latinščini, toskansko narečje pa uvedel kot italijanski knjižni jezik. Njegovo najznamenitejše delo je

Patricij Maček

Kazenski zakonik (KZ-1) od leta 2008 nasilje v družini opredeljuje kot kaznivo dejanje. Izvrši ga tisti, ki v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali z njim drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih pravic spravlja v podrejen položaj v skupnosti.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 48/17 1. Notarski pomočnik - Notarka mag. Darinka Kobalej Šteharnik; rok je 23. september. Odvetniška zbornica 2. Odvetnik ali odvetniški kandidat - Odvetnik Andrej Pitako; rok ni naveden. 3. Odvetnik - Odvetniška pisar

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 147. redni seji (8. september 2017): - predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, - Akcijski načrt na področju drog za obdobje 2017-20

6. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. 8. september - predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, - predlog zakona predlog zakona za sklenitev Sporazuma med Min

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) (Ur. l. RS, št. 10/17) - velja od 14. marca, uporabljati se začne 14. septembra. 2. Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1) (Ur. l. RS, št. 27/17)
 
Splošni pogoji