O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 23, 9. 6. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Učinkovito pravno varstvo

Borut Smrdel

Borut_Smrdel.jpg
Pravo javnih naročilih ureja nakupe blaga, storitev in gradenj, ki jih izvajajo javni subjekti z javnim denarjem. Javna naročila so pravno urejena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Predpisi o javnem naročanju na ravni EU so v prvi vrsti namenjeni spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev oziroma odpiranju trga javnih naročil za vse gospodarske subjekte na območju EU (tu je poglavitni cilj preprečevanje politik, h katerim, pravzaprav po sami naravi stvari, teži vsako nacionalno gospodarstvo, to pa je "kupovati domače"). Čeprav evropski predpisi o javnem naročanju zavezujejo države članice EU le pri naročanju blaga, storitev in gradenj, katerih ocenjena vrednost presega tako imenovane evropske vrednostne pragove, pa sodna praksa Sodišča EU tudi pri javnih naročilih manjše vrednosti zahteva spoštovanje nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, ki izvirajo neposredno iz Pogodbe o delovanju EU.

IZPOSTAVLJAMO

Zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem

dr. Nana Weber

Nana_Weber.jpg
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, obstajajo posebni zastaralni roki, določeni za primere, kadar je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok od obligacijskega. Vprašanje, na katerega Obligacijski zakonik (OZ) ne daje odgovora, sodna praksa pa se mu (bolj ali manj) spretno izogiba, je, kako je treba izkazati obstoj kaznivega dejanja.

Kaznivo dejanje pranja denarja z vidika učinkovite prakse

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo...

Univerzalna kazenska jurisdikcija

dr. Marko Rakovec

Marko_Rakovec.jpg
Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in...

VSEBINA

Borut Smrdel

Pravo javnih naročilih ureja nakupe blaga, storitev in gradenj, ki jih izvajajo javni subjekti z javnim denarjem. Javna naročila so pravno urejena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Predpisi o javnem naročanju na ravni EU so v prvi vrsti namenjeni spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev oziroma odpiranju trga javnih naročil za vse gospodarske subjekte na območju EU (tu je poglavitni cilj preprečevanje politik, h katerim, pravzaprav po sami naravi stvari, teži vsako nacionalno gospodarstvo, to pa je "kupovati domače"). Čeprav evropski predpisi o javnem naročanju zavezujejo države članice EU le pri naročanju blaga, storitev in gradenj, katerih ocenjena vrednost presega tako imenovane evropske vrednostne pragove, pa sodna praksa Sodišča EU tudi pri javnih naročilih manjše vrednosti zahteva spoštovanje nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, ki izvirajo neposredno iz Pogodbe o delovanju EU.

dr. Nana Weber

Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanjem, obstajajo posebni zastaralni roki, določeni za primere, kadar je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok od obligacijskega. Vprašanje, na katerega Obligacijski zakonik (OZ) ne daje odgovora, sodna praksa pa se mu (bolj ali manj) spretno izogiba, je, kako je treba izkazati obstoj kaznivega dejanja.

mag. Suzana Pisnik

Z iskanjem nepremičnin se pravzaprav soočamo vsi tisti, ki iščemo stanovanje zaradi nove službe, študija oziroma zaradi preselitve v drug kraj. Ko se na primer podamo na trg nepremičnin v vlogi najemnika ali kupca, se običajno srečamo z različnimi spletnimi stranmi, ki nam nudijo bazo podatkov o razpoložljivih prostih stanovanjih. Na brezplačnih oglasnih straneh naletimo na zasebne ponudbe ali pa na ponudbe, ki jih oglašujejo nepremičninske družbe. Vsak, ki išče stanovanje, kot sem ga tudi sama, najprej zavrti tiste telefonske številke, ki jih oglašujejo zasebniki, saj se s tem izognemo plačilu posredniške provizije, ki nam jo "vsiljujejo" nepremičninski posredniki. Pri tem pa lahko naletimo na težave, ker ni vsak zasebni ponudnik res zasebni ponudnik, saj se nenadoma pojavi nepremičninski posrednik, ki pove, da ima sklenjeno pogodbo z lastnikom. Praksa nepremičninskih posrednikov v Sloveniji je namreč taka, da poskušajo opravljati posel posredovanja za obe strani, to je na strani najemodajalca - lastnika stanovanja in potencialnega najemnika oziroma kupca.

Tatjana Božič

V praksi zaznavamo čedalje več vprašanj s področja strategije zaščite in izvrševanja pravic intelektualne lastnine, tudi s področja registracije znamk. Blagovna ali storitvena znamka je pravica intelektualne lastnine, ki je za številna podjetja najpomembnejša in je njihov pomemben in prepoznaven atribut pri nastopanju na trgu. Zavedanje o pomenu zavarovanja pravic intelektualne lastnine se na slovenskem trgu krepi zaradi ozaveščanja o pomenu tega področja ter porasta podjetništva in inovativnosti, predvsem med zagonskimi podjetji. Podjetja si zamislijo ime (firmo) ter celotno grafično podobo, pod katero nameravajo graditi svojo prisotnost in imidž na ciljnih trgih. Že v zagonski fazi podjetja se postavi vprašanje, kako ustrezno zaščititi svojo podobo, in prav v tej fazi ni prostora za napake, saj je za zavarovanje pravic intelektualne lastnine po vstopu na večje trge nemalokrat že prepozno.

Jernej Velikonja

Ustavno sodišče RS je 11. februarja 2016 v zadevi U-I-129/15 s sklepom zavrglo zahtevo Višjega sodišča v Mariboru (predlagatelj) za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Za sodno prakso pa je bistveno bolj kot sam sklep, ki je procesne narave, pomembno stališče, ki ga je v obrazložitvi tega sklepa zavzelo Ustavno sodišče RS. V obrazložitvi sklepa je namreč Ustavno sodišče RS precej nazorno nakazalo smer, ki bi jo morala sodišča zavzeti v zvezi s prekluzivnimi roki, ki omejujejo posameznika pri izpodbijanju podane izjave o priznanju očetovstva.

mag. Andrej Ferlinc

Kaznivo dejanje pranja denarja ni klasično kaznivo dejanje, ampak rezultat spremenjenih družbenih in ekonomskih razmer v zadnjih nekaj desetletjih. V tem času je prišlo do velikega tehnološkega napredka, hkrati pa tudi do rasti ilegalne ekonomije, ki je pranje denarja vselej skušala prikriti s pojmi normalnega poslovnega tveganja pridobitve dobička, pa čeprav na primer zgolj z navideznimi finančnimi posli brez kakršnegakoli gospodarskega učinka v realni ekonomiji. To je v številnih državah dalo moč kriminalnim združbam v povezavi s politiko in možnostjo podkupovanja oblastnih, policijskih in drugih vplivnih struktur, da so pridobivali posle in bili uspešnejši zgolj tisti, ki so si svojo konkurenčnost zagotovili s koruptivnimi posli na podlagi uporabe ali plasmaja umazanega denarja.

Hinko Jenull

V prispevku, iz katerega izhaja uvodno vprašanje, lahko izvemo, da gre za izpodbojne tožbe na dokapitalizacijski sklep skupščine, ki so bile vložene februarja, in da je le v eni od treh zadev že bilo odločeno, "pa še ta odločitev ni pravnomočna". Zato se je izbrani vlagatelj naveličal čakati, od podjetja je dvignil roke.

dr. Jože Mencinger

Z velikim "olajšanjem" smo nedavno sprejeli ugotovitev Evropske komisije, da je Slovenija prenehala ogrožati finančno stabilnost EU. Zato bo Komisija priporočila Svetu EU, da proti Sloveniji konča postopek presežnega primanjkljaja, saj nas zaradi pokazane ubogljivosti ni več treba nadzorovati. Ne glede na to pa mora Slovenija nadaljevati s "fiskalnim naporom", tj. s prizadevanji, da še naprej zmanjšuje proračunski primanjkljaj in izpolnjuje druge njene nauke.

dr. Marko Rakovec

Univerzalna jurisdikcija je institut mednarodnega kazenskega prava, ki kljub dolgotrajni razpravi še vedno zbuja veliko zanimanja in je predmet nasprotujočih si razprav. V zadnjem času je najbolj vidno hrvaško nasprotovanje srbskemu Zakonu o organizaciji in pristojnosti državnih organov v primeru vojnih hudodelstev, ki se navaja kot podlaga za izvajanje univerzalne jurisdikcije. Univerzalna jurisdikcija je običajno povezana tudi s sojenjem oziroma izročitvijo visokih državnih predstavnikov in prav takšen primer na podlagi že omenjenega srbskega zakona je bilo nedavno pridržanje bivšega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja v Sloveniji. Univerzalna jurisdikcija pa je vedno bolj aktualna tudi v državah Zahodne Evrope, ki so, še posebej v zadnjih mesecih, ciljne države za številne begunce oziroma migrante. Organi pregona teh držav se soočajo s kazenskimi ovadbami zoper nekatere izmed njih, da so v svojih državah izvora storili vojna hudodelstva. Namen tega prispevka je pojasniti teorijo in predstaviti dosedanjo prakso univerzalne kazenske jurisdikcije.

Pojasnila FURS, 16. maj 2016 1. Do kdaj lahko zavezanec odda napoved za dohodnino? Če informativni izračun dohodnine za leto 2015 zavezancu, rezidentu ne bo vročen do 15. junija 2016, mora vložiti napoved za odmero dohodnine. Rok za vložitev napovedi je 1. avgust 2016. 2. Ali bo

Pojasnilo FURS, 2. izdaja, velja od 23. maja 2016 Davčni zavezanec Zavezanec za davek na dediščino in darila je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja, in tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pog

Pojasnilo FURS, 1. izdaja, 27. maj 2016 24. Plačilo prispevkov za tuje študente, ki opravljajo obvezno prakso V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo

dr. Nana Weber

Podjetja ne zavezuje nobena kolektivna pogodba.

dr. Luigi Varanelli

Preživninska obveznost je nastala 30. januarja 2002, sklep o izvršbi je bil izdan 14. februarja 2007, pravnomočen je postal 27. februarja 2007.

Janja Cigoj

Podjetje B, s. p, je prevzelo podjetje A, s. p. Delavki, ki je bila zaposlena pri A, s. p., je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delavno razmerje, preden je prišlo do prenosa podjetja. Za polletno obdobje pred prenosom podjetja so ostale neporavnane obveznosti iz naslova delovnega razmerja.

Miha Šercer

Delavec je zaposlen za nedoločen čas pri dveh delodajalcih, in sicer pri enem dela enkrat tedensko (vsak ponedeljek) štiri ure, pri drugem pa 36 ur tedensko. Zataknilo se je pri odmeri letnega dopusta, in sicer pri delodajalcu, pri katerem dela enkrat tedensko štiri ure. Celotno število dni dopusta glede na ZDR-1, veljavno kolektivno pogodbo in interni akt delodajalca je 25 dni. Glede na določbe 66. člena ZDR-1 ni težav glede sočasne izrabe dopusta pri obeh delodajalcih. Problem pa je v tem, da delavec lahko izrabi 25 dni dopusta, torej ga 25 ponedeljkov, ki so zanj edini delovni dan v tednu, ni v službo, kar je dejansko več kot pol leta.

Sodba in sklep II Ips 263/2015, 4. junij 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 612/2015) Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. SPZ - 72., 188. in 119. člen S

Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki se je pritoževal, da mu je dom starejših občanov zaračunal še 17 dni bivanja po tem, ko je podal vlogo za odpust in se iz njega izselil. Na njegovi nepremičnini pa je bila opravljena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki je zanj sofinancirala institucionalno varstvo. Pobudnik je namreč želel nepremičnino podariti tistemu, ki bi zanj skrbel v domačem okolju.

Irena Vovk

Ali sme družba Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) posredovati seznam z osebnimi podatki svojih strank, ki jim je izdelala finančne načrte?

Katarina Vatovec

Težavni časi, ki pestijo države članice in EU med drugim posledice gospodarske in finančne krize ter porast migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito - prepogosto vodijo k sprejetju restriktivnejših ukrepov. Te občutijo tudi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic EU. Nedavno je bila predmet razlage luksemburškega Sodišča opredelitev stalnih in rednih sredstev, katerih obstoj morajo dokazati te osebe (t. i. sponzorji) za uveljavitev pravice do združitve s svojimi družinskimi člani. Razlaga, ki jo je sprejelo Sodišče in potrjuje skladnost nacionalne (španske) zakonodaje s pravom EU, v negotovih časih migracijske politike lahko poveča stisko t. i. zakonitih migrantov v EU in jim (vsaj) oteži uresničevanje njihove pravice do združitve družine.

Tina Kraigher Mišič

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že večkrat odločalo o pravici do privilegirane oblike svobode izražanja, t. i. političnega govora. Tokrat pa je veliki senat prvič dobil priložnost, da presoja skladnost notranjega disciplinska postopka v parlamentu z 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodba strnjeno povzema dosedanjo prakso ESČP na področju svobode izražanja in parlamentarnega odločanja kot stebrov demokracije in predstavi primerjalnopravno analizo, ki jo je v zvezi z disciplinskimi ukrepi parlamentov v 44 državah članicah Sveta Evrope izvedlo ESČP. Veliki senat je splošna načela svobode izražanja, kot izhajajo iz 10. člena EKČP apliciral na izražanje v parlamentu, s poudarkom na procesnih varovalkah, pri čemer je ob upoštevanju, da so bili pritožniki člani opozicijskih političnih strank, podal tudi nekaj napotkov z uporabo hipotetičnih primerov. Kršitev 10. člena EKČP je veliki senat oprl na ugotovljeno dejstvo, da v času izrečenih sankcij člani madžarskega parlamenta niso imeli na voljo učinkovitih procesnih garancij, zaradi česar izrečene denarne sankcije niso bile sorazmerne z zasledovanimi legitimnimi cilji, poseg v pravico do svobode izražanja pa posledično ni bil nujen v demokratični družbi.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča

Miha Jesenko

Stvarnopravne pravice so tesno povezane z zemljiškoknjižnim pravom, hkrati pa so močno zastopane tudi v stečajnih in izvršilnih postopkih, saj predstavljajo zavarovanja najvišje kakovosti, v nasprotju z na primer vrednostnimi papirji, ki predstavljajo najmanj stabilna zavarovanja, je dejal prof. dr. Matjaž Tratnik. Stvarnopravna zavarovanja so tudi močnejša od obligacijskopravnih, saj prek načela absolutnosti predstavljajo višjo raven garancije za poplačilo, poznavanje najučinkovitejših sredstev za zavarovanje svojega premoženja pa je zlasti za upnike zelo pomembno. Na zemljiškoknjižnem področju se srečujemo s številnimi težavami zlasti zaradi neurejenega stanja, slabih in površnih podatkov ter tudi praktično zapletenih primerov. V teh in drugih okvirih so se odvijali 8. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, ki so potekali 26. in 27. maja 2016 v Kranjski Gori v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE)

Vesna Ložak, Domen Neffat

Odškodninska odgovornost države (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 357 strani), ki jo je uredil dr. Damjan Možina, združuje precizno obrazložene in strokovne prispevke več avtorjev, ki se s tem institutom srečujejo pri opravljanju svojega poklica (dr. Martina Bukovec, dr. Mile Dolenc, dr. Erik Kerševan, dr. Damjan Možina, Mateja Senih, Valerija Šter, Žiga Urankar, dr. Ana Vlahek in Jan Zobec). Osvetljuje in prikaže odškodninsko odgovornost države z različnih vidikov, predstavljenih pregledno v ločenih poglavjih: od splošnih izhodišč, novejše sodne prakse (redna sodišča, Ustavno sodišče, Sodišče EU), prek vprašanja uporabe splošnih pravil civilnega prava, do nekaterih pomembnejših problemskih sklopov glede obstoja odškodninske odgovornosti države v konkretnih primerih. Osnovna teoretična izhodišča so nazorno podkrepljena tudi s primerjalnopravnim pregledom in obsežno sodno prakso.

Irena Vovk

31. marca po svetu obeležujejo dan vidnosti transspolnih oseb, v sodelovanju z Zavodom TransAkcija in Društvom Legebitra pa sta pri nas izšli dve publikaciji o tematikah transspolnosti - Vsi spoli so resničniinPravno priznanje spola v Sloveniji: Smernice za uresničevanje spoštovanja človekovih pravic transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb.

dr. Nataša Hribar

Znanec se je pred časom potepal po vzhodu. Po vrnitvi je spisal blog o svojem potovanju, pri tem pa se je soočil s pravopisno težavo: kako v slovenščini sklanjati ime glavnega mesta Vietnama - Hanoi.

Nataša Skubic

UVOD: Posvojitev je eden od temeljnih institutov družinskega prava. Družinsko pravo ali v angleščini family law je v slovarju Black's Law Dictionary opredeljeno kot posebno pravno področje, znotraj katerega so urejeni zelo raznoliki instituti, na primer zakonska zveza (marriage), razveza zakonske zveze (divorce), posvojitev (adoption), skrbništvo in preživljanje otrok (child custody and support), očetovstvo (paternity), mladoletniško prestopništvo (juvenile delinquency). Za družinsko pravo oziroma pravo družinskih razmerij se v angleščini uporablja tudi izraz domestic-relations law. Pojem družinska razmerja lahko v angleščino prevedemo kot domestic relations ali kot family relations, pri čemer je slednja možnost po mojem mnenju bolj natančna.

Irena Vovk

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 (ZZZDR) je bil do zdaj le trikrat obsežneje noveliran - leta 1989, 2001 in 2004. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič pa sta 31. maja na novinarski konferenci predstavila predlog novega Družinskega zakonika (DZak). Predlog bo v javni razpravi 60 dni.

Irena Vovk

Torek, 31. 5. Davčna obremenitev stroškov dela. V Sloveniji je bila lani davčna obremenitev stroškov dela 38,6-odstotna, kar je enako kot predlani. Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 38,6 odstotka namen

Irena Vovk

Torek, 31. 5. Proti sovražnemu govoru na spletu. Evropska komisija je z velikimi IT podjetji - Facebookom, Twitterjem, YouTubom in Microsoftom - dosegla dogovor o učinkovitem in hitrem boju proti sovražnemu govoru na spletu. Z njimi je namreč podpisala kodeks ravnanja, ki

10. junij 1994 - Pridružitveni sporazum Slovenija je podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in vložila prošnjo za polnopravno članstvo v tej organizaciji. 11. junij 1858 - Klemens Metternich Umrl je avstrijski državnik in knez Kleme

Irena Vovk

Platforma Integrity Watch, ki deluje od leta 2014, uporabniku na prijazen način prikazuje lobistične stike v institucijah EU in finančne registre interesov poslancev EU. Zasnovana je tako, da je osrednje vozlišče za spletna orodja, ki omogočajo državljanom, novinarjem in civilni družbi spremljanje celovitosti odločitev politikov v EU. V ta namen se zbirajo podatki, ki so pogosto razpršeni in težko dostopni; prek platforme pa so usklajeni in preprosto dostopni. S tem EU Integrity Watch prispeva k večji preglednosti, celovitosti in enakemu dostopu do odločanja v EU ter omogoča nadziranje institucij EU v zvezi z morebitnim navzkrižjem interesov, nedopustnim vplivanjem ali celo korupcijo.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 36/16 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Novi Gorici - Sodni svet RS; rok je 20. junij. 2. Ponovni javni poziv za zbiranje prijav možnih kandidatov za predsednika in dva člana Fiskalnega sveta - Vlada RS; rok je 30. junij. Ur. l. RS, št.

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 90. redni seji (9. junij 2016): - Zakon o ratifikaciji Sporazuma o enotnem sodišču za patente; - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov, s

1. junij - enaindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2015; - letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2015 in ocena stanja; - poročilo o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)za leto 2015; - poročil

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica - ZKL-C (Ur. l. RS, št. 38/16) - veljati začne 11. junija. 2. Zakon o spremembi Kazenskega zakonika - KZ-1D (Ur. l. RS, št. 38/16) - veljati začne

 
Splošni pogoji