O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 27, 7. 7. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Leto 2016: Leto, ko boj proti korupciji stagnira

Vid Doria

Vid_Doria.jpg
Dandanes v Sloveniji ni posameznika, ki ne bi priznal, da korupcija predstavlja vsaj izziv, če ne (zelo) velik problem. Od samega začetka sprejemanja in kreiranja sistemske ureditve, katere namen je preganjanje, preprečevanje in omejevanje korupcije ter tveganj, povezanih z njo, oziroma če se osredotočimo na bolj pozitivne termine, zagotavljanje integritete, transparentnosti in odgovornosti, so vsakokratne spremembe zakona o preprečevanju korupcije in sedaj aktualnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) povezane s številnimi izzivi.

IZPOSTAVLJAMO

Pravni in davčni izzivi sodelovalnega gospodarstva

Ivo Grlica, Primož Mikolič

Ivo_Grlica.jpg
Vse hitrejši razvoj sodelovalnih spletnih platform (Uber, Airbnb, car sharing platforme in podobno) kot dela t. i. sodelovalnega gospodarstva odpira številne nove priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje ponudbe storitev za potrošnike, pri čemer hkrati omogoča racionalno rabo virov in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vendar Evropska komisija v novi Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (v nadaljevanju: Agenda), izdani v začetku junija, izpostavlja,...

O (ne)življenjski razlagi prava glede uporabe tujega podvodnega plovila v slovenskem morju

dr. Marko Pavliha

Marko_Pavliha.jpg
Med osmimi Fullerjevimi zahtevami notranje moralnosti prava so tudi jasnost zakonov, preprečevanje nenamernih pravnih protislovij, prepoved nemogočih zahtev do podanikov in skladnost uradnih dejanj z razglašenimi pravili. Če karkoli od naštetega šepa, si moramo pomagati z zdravim razumom, občutkom za pravičnost in argumentacijo v pravu. Žal je v praksi prepogosto drugače, še posebej v upravi, kajti birokraciji je lažje odreči kakšno pravico, kot jo priznati in si nakopati dodatno delo.

Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča

mag. Andreja Sedej Grčar

Ni slike
Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je...

VSEBINA

Vid Doria

Dandanes v Sloveniji ni posameznika, ki ne bi priznal, da korupcija predstavlja vsaj izziv, če ne (zelo) velik problem. Od samega začetka sprejemanja in kreiranja sistemske ureditve, katere namen je preganjanje, preprečevanje in omejevanje korupcije ter tveganj, povezanih z njo, oziroma če se osredotočimo na bolj pozitivne termine, zagotavljanje integritete, transparentnosti in odgovornosti, so vsakokratne spremembe zakona o preprečevanju korupcije in sedaj aktualnega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) povezane s številnimi izzivi.

Ivo Grlica, Primož Mikolič

Vse hitrejši razvoj sodelovalnih spletnih platform (Uber, Airbnb, car sharing platforme in podobno) kot dela t. i. sodelovalnega gospodarstva odpira številne nove priložnosti za gospodarsko rast, ustvarjanje novih delovnih mest in povečanje ponudbe storitev za potrošnike, pri čemer hkrati omogoča racionalno rabo virov in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Vendar Evropska komisija v novi Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (v nadaljevanju: Agenda), izdani v začetku junija, izpostavlja, da sodelovalno gospodarstvo odpira tudi vrsto vprašanj v zvezi s pravicami in obveznostmi deležnikov novega koncepta zagotavljanja in uporabe storitev. V prvem iz serije člankov na to temo se avtorja osredotočava na ključne vidike možnosti dostopa ponudnikov sodelovalnih platform na trg posamezne države in na najpomembnejše davčne izzive, s katerimi se bo morala soočiti tudi Slovenija.

mag. Nataša Belopavlovič

Vsako leto v času počitnic in dopustov postane delo dijakov in študentov nekoliko bolj aktualno. Dijaki in študentje v tem času iščejo možnosti za zaslužek, delodajalci pa velikokrat s študentskim delom nadomestijo zaradi letnih dopustov odsotne delavce.

dr. Aleš Završnik

Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?

Tina Čeh

Zakonec zapustnika v skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) deduje v prvem ali v drugem dednem redu. V slednjem takrat, ko pokojnik "ni zapustil potomcev" (prvi odstavek 14. člena ZD). Primeri kažejo, da se z določbo prvega odstavka 14. člena ZD hitro zaobjame ne le primere, ko zapustnik sploh ni imel otrok, ampak tudi primere, ko je zapustnik preživel svojega edinega potomca. Vendar ali lahko obe situaciji res enačimo?

dr. Marko Pavliha

Med osmimi Fullerjevimi zahtevami notranje moralnosti prava so tudi jasnost zakonov, preprečevanje nenamernih pravnih protislovij, prepoved nemogočih zahtev do podanikov in skladnost uradnih dejanj z razglašenimi pravili. Če karkoli od naštetega šepa, si moramo pomagati z zdravim razumom, občutkom za pravičnost in argumentacijo v pravu. Žal je v praksi prepogosto drugače, še posebej v upravi, kajti birokraciji je lažje odreči kakšno pravico, kot jo priznati in si nakopati dodatno delo.

mag. Suzana Pisnik

"Zgodba" z naslovom "Mali bogovi soglasij in dovoljenj", ki jo je napisal Sandi Kodrič, univ. dipl. inž., mag. znanosti, je sicer berljiva, če gledamo na stvari kot laiki. Strokovni vidik te zgodbe je nekoliko drugačen.

Jelka Lugarič

S prvim odstavkom 297. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je določeno, da se sklic skupščine delniške družbe objavi vsaj 30 dni pred skupščino, s statutom pa se lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica. Po določbah prvega odstavka 390. člena ZGD-1 je sklep, sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z navedenimi določbami, ničen, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani.

dr. Aleš Završnik

Po analizi velike količine podatkov iz javno dostopnih poročil različnih organizacij širom po svetu, izvedeni po metodi obzornega preiskovanja (Horizon scanning), na Centru za študij eksistenčnih tveganj v Cambridgeu ugotavljajo štiri razvojne grožnje: 1. obsežne kitajske vojaške investicije v umetno inteligenco (AI) (projekt China Brain); 2. Pentagonovo strategijo uporabe AI za pametna orožja (The Third U.S. Offset Strategy); 3. možnosti sintetične biologije, ki utegne sleherniku omogočiti izdelavo novega organizma, in 4. kvantno računalništvo, ki lahko privede do zloma kriptografskih zaščit, na primer digitalnih certifikatov, kar bi ogrozilo svetovne borze. Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) v etičnem vrednotenju raziskav Obzorja 2020 upošteva še nekatera druga tehnološka tveganja: nova odkritja na področju nevrobiologije in nanotehnologije in pri interakcijah človek-stroj (human-machine interfaces) ter pri izdelavi androidov in kiborgov. Kaj se je torej zgodilo s pravnimi možnostmi regulacije tehnologije (poleg ekonomskih in tehnoloških)?

dr. Jože Mencinger

Nedavno sem bil predsednik komisije pri zagovoru magistrske naloge z naslovom Banka kot upnik v izvršilnem postopku in spodbudila me je k razmišljanju, ali je položaj, ki ga imajo banke, upravičen in pravičen. Ne gre za razmišljanja pravnika, ampak ekonomista.

mag. Andreja Sedej Grčar

Na podlagi določil tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-K) lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, ob pogoju, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno ali se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega storilca oziroma kaznivega dejanja treba pridobiti te podatke. Za takšno zahtevo je treba izpolniti dokazni standard razlogov za sum. Torej dokazni standard, ki mora obstajati za podajo kazenske ovadbe zoper določeno osebo, da je storila določeno kaznivo dejanje. Dokazni standard razlogov za sum je tisti minimalni standard, ki mora biti podan, da lahko policija poseže v določene človekove pravice.

dr. Anita Napotnik

• Ali je zakonska dolžnost upravnika, da založi stroške investicije za del obveznosti tistih etažnih lastnikov, ki sploh niso vplačevali sredstev v rezervni sklad (ker tega niso hoteli)?

Miha Šercer

Delavec v pogodbi o zaposlitvi nima navedeno (ker tega tudi ni v opisu dela v sistemizaciji delovnih mest), da mora naročati blago oziroma storitve, dejansko pa to počne na podlagi ustnega navodila.

Janja Cigoj

Uslužbenec javnega zavoda (Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja) je bil razvrščen v 30. plačni razred. S 1. aprilom 2016 je napredoval v 32. plačni razred, vendar bo pravico do izplačila plače za 32. plačni razred pridobil s 1. decembrom 2016. V maju je uslužbencu bil izplačan regres v znesku, ki pripada uslužbencem, ki so razvrščeni v 30. plačni razred.

Prvi odstavek 16.b člena Zakona o mednarodni zaščiti je bil v neskladju z Ustavo.

Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP). Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.

Irena Vovk

Koliko časa je delodajalec po izboru kandidatov dolžan hraniti prijavo za delo? Neizbrani kandidat je namreč privolil, da se njegova vloga hrani za morebitne nadaljnje potrebe po delavcih (tudi po zaključenem postopku izbire), tako da se osebni podatki ne obdelujejo na podlagi zakona, ampak na podlagi njegove osebne privolitve.

Št. 4.3-5/2016, 9. junij 2016 Na Varuha se je obrnila pobudnica (starš, ki neguje otroka s posebnimi potrebami), ki ji je delodajalec sicer priznal dodatne dneve dopusta za nego in varstvo telesno ali duševno prizadete osebe, vendar pa ji je skupni dopust omejil na 35 dni v skladu z omej

dr. Klemen Pohar

V postopkih javnega naročanja se včasih pojavi vprašanje razmerja med dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom in veljavno zakonodajo. Po eni strani je naročnik razmeroma svoboden pri oblikovanju razpisne dokumentacije, po drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, da se postopek javnega naročanja vodi v pravnem okviru, katerega del so tudi prisilni predpisi. V nacionalnem pravu se to vprašanje včasih izpostavi ob nastopu prekluzije za uveljavljanje nezakonitosti, vezanih na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo. V predstavljeni zadevi pa se je vprašanje razmerja med razpisno dokumentacijo in zakonodajo postavilo zaradi praznine v razpisni dokumentaciji oziroma zaradi obstoja izločitvenega razloga, ki je izhajal (le) iz razlage zakonodaje.

Irena Vovk

Sodišče EU

dr. Klemen Pohar

Sodna praksa je v patentno pravo ZDA že pred desetletji vnesla prepoved patentiranja abstraktnih idej. Vendar pa prepoved možnosti patentiranja abstraktnih idej ne velja absolutno, saj je takšne ideje dopustno patentirati, kadar predstavljajo le osnovo, na podlagi katere je na inventiven način razvit izum, ki izpolnjuje pogoje za patentno varstvo. Ta izjema vnaša v ameriško patentno pravo določeno nejasnost, ki je še toliko večja ob dejstvu, da sodna praksa do zdaj še ni podala širše uporabne opredelitve pojma abstraktne ideje. Nejasnosti v zvezi s patentiranjem abstraktnih idej ni odpravila niti zadnja temeljna odločitev sodne prakse na to temo v zadevi Alice proti CLS Bank. Predstavljena sodba nadaljuje razlago izjeme od prepovedi patentiranja abstraktnih idej tam, kjer jo je zaključilo sodišče v zadevi Alice proti CLS Bank, in tako daje nove smernice na tem področju.

Irena Vovk

T. i. Direktiva o vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je v EU vzpostavila skupne standarde in postopke, ki se v državah članicah uporabljajo za odstranitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Prepoved vstopa in prebivanja velja na ozemlju vseh držav članic EU (razen v Združenem kraljestvu in na Irskem) ter v Švici, na Norveškem, v Islandiji in v Liechtensteinu. Instrument naj bi zagotavljal preventivne učinke in spodbujal verodostojnost politike vračanja EU. Jasno sporočilo je, da tisti, ki ne upoštevajo migracijskih pravil v državah članicah, v določenem obdobju ne bodo smeli ponovno vstopiti v nobeno državo članico. Uporaba kazenskih sankcij na področju priseljevanja pa odpira predvsem politično razpravo o legitimnosti procesa kriminalizacije tujcev. Razmerje med pravom priseljevanja in kazenskem pravom ter združljivostjo nacionalnih kazenskih ukrepov, uvedenih kot kazen za nezakonite migracije, se je oblikovalo v sodni praksi Sodišča EU. Gre za prepletanje med domačimi kazenskimi sankcijami (držav članic) in učinkovitostjo politike vračanja.

dr. Nataša Hribar

Slovenski glagolski sistem pozna dve obliki glagolov, s katerimi izrazimo, ali je bilo glagolsko dejanje opravljeno do konca ali še vedno traja, ali se je dejanje zgodilo le enkrat ali gre za ponavljajoče se dogajanje in podobno. Temu pravimo glagolski vid, glagole pa delimo na dovršne in nedovršne.

Janez Kranjc

Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (VI, 4, 12). Slovensko bi se glasil: Narave se ni mogoče naučiti. Kvintilijan razpravlja o besednem dvoboju v postopku pred sodiščem. Pri tem je po njegovem bistveno, da ostanemo prisebni. Prisebnost je v tem, da ves čas sledimo svojemu cilju. Govorniška veščina nam tega ne more dati, saj se naravnih zmožnosti ne da naučiti.

Irena Vovk

Minilo je več kot leto dni, odkar je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Varuha človekovih pravic (Varuh), Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-294/12-20 z dne 10. junija 2015 razveljavilo tretji stavek drugega odstavka in tretji stavek tretjega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), zakonodajalec pa še vedno ni ukrenil ničesar.

Irena Vovk

Torek, 21. 6. Pravica do osnovnega bančnega računa. Novela Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-E), ki so jo sprejeli poslanci, vsakemu potrošniku daje pravico do osnovnega bančnega računa. Banke bodo morale po novem za svoje stranke sprejeti tudi brezdomce ali

Irena Vovk

Torek, 21. 6. Omejevanje trgovine. Evropska komisija v poročilu o trgovinskih ovirah ugotavlja, da se globalna tendenca za omejevanje trgovine v zadnjih 18 mesecih nadaljuje. V tem obdobju je 31 držav sprejelo 200 novih zaščitnih ukrepov, s čimer se je skupno število sprej

7. julij 1992 - Vključitev v program PHARE Evropski parlament je sprejel Slovenijo med države, ki lahko dobivajo pomoč v okviru programa PHARE. Slednji je bil najobsežnejši program pomoči, katerega namen je bil zagotavljati strokovno pomoč pri prestrukturiranju gospodarste

Irena Vovk

Na svetovni dan beguncev 20. junija je Evropska komisija ustanovila nov interni spletni center znanja za migracije in demografijo (Knowledge Centre for Migration and Demography - KCMD), ki bo združeval obstoječe znanje, vodil raziskave in analize o prihodnjih migracijskih tokovih in trendih prebivalstva ter med drugim preučeval njihov vpliv na zdravstvene, izobraževalne in socialne sisteme ter gospodarstvo v Evropi.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. 3. Direktor - Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije; rok je 1

Vlada RS Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 93. redni seji (23. junij 2016): - izhodišča za spremembe državnega proračuna za leto 2017 in pripravo proračuna za leto 2018 ter razrez proračunskih izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih; - spremembe programov za problemska območja

17. junij - predlog zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju; - predlog priporočila v zvezi s problematiko podaljševanja čakalnih dob v slovenskem zdravstvu. 23. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - veljati začne 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolni

 
Splošni pogoji