O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 28, 14. 7. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Grega_Strban.jpg

dr. Grega Strban

Renata_Mihalic.jpg

dr. Renata Mihalič

Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.

IZPOSTAVLJAMO

Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije

dr. Andraž Teršek

Andraz_Tersek.jpg
težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih...

Predhodno preverjanje trga in predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Vida Kostanjevec

Ni slike
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) načeloma ne ureja vprašanj, ki zadevajo fazo priprav na postopek oddaje javnega naročila, oziroma so tovrstna pravila v zakonskem besedilu redka. Izjemi sta določbi 64. člena in 65. člena, ki urejata možnost preverjanja trga in predhodnega sodelovanja kandidatov ali ponudnikov v t. i. predrazpisni fazi.

Ravnanja naročnika in ponudnika pri (pred)pripravi javnega naročila

Milena Basta Trtnik

Milena_Basta-Trtnik.jpg
Načelo transparentnosti naročnika zavezuje, da javno objavi obvestilo o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe. Najpogosteje se ponudniki prek javnih obvestil o naročilu na Portalu javnih naročil seznanijo z naročnikovimi načrti o naročilu blaga, storitev ali gradenj. Na podlagi podatkov iz dokumentacije v zvezi z naročilom lahko ponudniki pripravijo ponudbo.

VSEBINA

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič

Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.

dr. Andraž Teršek

težko si je predstavljati kakršnokoli ustavno kakovost političnih in pravnih praks v naši državi, če bi odmislili petindvajset let ustavnosodnega pravotvorja z odločbami in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Proces poustavljanja slovenskega političnega sistema, pravnega reda in odločevalskih procesov na splošno se je četrt poosamosvojitvenega stoletja odvijal predvsem z oblastnimi odločitvami tega najvišjega državnega sodišča za zaščito in razlago Ustave, v njej določenih temeljnih ustavnih načel, posebej pa določb Ustave o človekovih pravicah in svoboščinah. Veliko število odločitev tega sodišča in ločenih mnenj njegovih sodnic in sodnikov pomeni enkraten, nespregledljiv in bistven element sodobnega nacionalnega ustavništva. Ustavno sodišče je bilo in ostaja, tudi mora ostati, nepogrešljiv sestavni del slovenskega ustavnega reda in političnega sistema. Odločitve Ustavnega sodišča morajo ostati poslednje pribežališče za vsakogar, ki je v slovenskem pravnem redu postal žrtev kršitve katerekoli od človekovih ali ustavnih pravic in svoboščin, pa tudi poslednji institucionalni naslovnik za vsakogar, ki v komaj pregledni množici pravnih predpisov prepozna protiustavno vsebino.

dr. Anita Goršek

Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.

Matjaž Šuc

Javna dražba v izvršilnem pravu je potrebna korenite prenove, saj obstoječi sistem ne zagotavlja doseganja najvišje cene, hkrati pa je pogosto predmet zlorab. Razpršenost javne dražbe, tako na področju pridobitve informacij kot tudi na področju posameznih izvršitvenih dejanj, je treba odpraviti in zagotoviti dostop do vseh informacij oziroma celotno izvedbo javne dražbe na enem mestu - elektronsko. Kakorkoli se to zdi nemogoče, lahko zgled najdemo v nekaterih evropskih državah, zato argument, da gre za preveliko spremembo na tem področju, ni dovolj tehten, da se spremembe sistema javnih dražb sploh ne bi lotili.

mag. Suzana Pisnik

Položaj športnikov v športnih društvih in organizacijah je različen od položaja delavcev v gospodarskih družbah, saj Zakon o športu (ZSpo) omogoča športnim društvom svobodno oblikovanje v različne statusne oblike, čeprav je večina športnih društev in športnih organizacij v Sloveniji oblikovana kot društva po Zakonu o društvih (ZDru-1). Na drugi strani pa imamo delavce, ki se zaposlujejo v gospodarskih družbah, ustanovljenih po določbah Zakona o gospodarskih družbah(ZGD-1). Zakaj se torej športna društva ne preoblikujejo v gospodarske družbe? Odgovor se skriva v pridobivanju dobička, pri čemer glavna naloga društva po (ZDru-1) ni pridobivanje dobička, ampak uresničevanje njihovega namena. Pri gospodarskih družbah pa je pridobivanje dobička poglavitna dejavnost.

mag. Andrej Tomšič

V PP št. 27 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča avtorica ukvarja z vprašanjem, ali je določba tretjega odstavka 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) v neskladju z drugim odstavkom 37. člena Ustave, ki za poseg v komunikacijsko zasebnost zahteva odredbo sodišča. Tretji odstavek 149.b člena ZKP namreč določa, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke. Avtorica se sprašuje, ali gre pri navedenih posegih za posege v komunikacijsko zasebnost, za katere je potrebna odločba sodišča, in ali so določbe tretjega odstavka 149.b člena ZKP skladne s 37. členom Ustave, ter v zaključku članka sprejme sklep, da je ta določba ZKP v skladu z Ustavo.

dr. Ciril Ribičič

Pred leti je David Cameron poceni pridobival popularnost v britanski javnosti z izjavami o tem, da mu postane slabo, ko sliši za ESČP, in se zavzel, da naj postane britansko vrhovno sodišče poslednja instanca varstva pravic namesto ESČP. ESČP je očital, da se je prelevilo v evropsko ustavno sodišče. Takrat se je zdelo verjetneje, da bo prišlo do izstopa Britancev iz sistema konvencijskega varstva človekovih pravic (EKČP) kot iz Evropske unije. Zgodilo pa se je prav nasprotno, čeprav je tokrat britanski prvi minister nastopal kot odločni nasprotnik brexita. Morda je kot ljubitelj tenisa ob spremljanju Wimbledona mislil, da je menjava strani v evropski politiki tako enostavna kot v tenisu.

Matej Tomažin

V zadnjem mesecu je našo pozornost "ukradla" Luka Koper, nekaj skupščin in evropsko nogometno prvenstvo. Poleg seveda britanske odločitve, da bodo svojo pot iskali zunaj EU. Za borzo torej kar precej zanimivih dogodkov, ki so marsikateremu vlagatelju popestrili vroče poletne dni.

Vida Kostanjevec

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) načeloma ne ureja vprašanj, ki zadevajo fazo priprav na postopek oddaje javnega naročila, oziroma so tovrstna pravila v zakonskem besedilu redka. Izjemi sta določbi 64. člena in 65. člena, ki urejata možnost preverjanja trga in predhodnega sodelovanja kandidatov ali ponudnikov v t. i. predrazpisni fazi.

Milena Basta Trtnik

Načelo transparentnosti naročnika zavezuje, da javno objavi obvestilo o naročilu oziroma povabilo k oddaji ponudbe. Najpogosteje se ponudniki prek javnih obvestil o naročilu na Portalu javnih naročil seznanijo z naročnikovimi načrti o naročilu blaga, storitev ali gradenj. Na podlagi podatkov iz dokumentacije v zvezi z naročilom lahko ponudniki pripravijo ponudbo.

Posamezni davčni zavezanci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine z obveznostjo plačila dohodnine, so se obrnili na Finančno upravo RS (FURS) z vprašanjem, kako bi sami poskrbeli, da bi med letom plačevali več akontacije dohodnine od izplačanih plač in se s tem izognili doplačilu na letni ravni.

Davčni zavezanec z identifikacijsko številko za DDV bo uvoz blaga opravil 28. julija 2016. Carinsko deklaracijo za ta uvoz bo 1. avgusta 2016 prejel po pošti. Davčna obveznost pri uvozu blaga bo nastala 28. julija 2016, zato bo davčni zavezanec izkazal obračunani DDV v polju 26 obrazca DDV-O za julij.

V Ur. l. RS, št. 45/16 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik). Veljati pa je začel 28. junija 2016.

V dokumentu Davčna obravnava štipendij - pogosta vprašanja in odgovori je dodano vprašanje 10 (8. junij 2016)

Igor Vuksanović

Bralec na javnih cestah opaža vedno več voznikov traktorjev, ki nimajo niti na traktorju niti na prikolici registrske tablice, čeprav imajo pripete velike in težke prikolice. Zanima ga, katere dokumente mora imeti lastnik traktorja in prikolice, da lahko vozi po javni cesti, prevaža različne kmetijske pridelke in drug material ter vozi na njive in pašnike. Ali voznik traktorja, ki vozi le na njivo, sploh potrebuje tehnični pregled? Prosi tudi za odgovor glede pravilnega označevanja (širokih) prikolic in odgovornosti traktorista za prometno nesrečo.

Miha Šercer

• Ali lahko delavec, ki je zaradi neizplačane plače delodajalcu podal opomin na izpolnitev obveznosti in o kršitvi obvestil tudi Inšpektorat za delo, ob naslednjem neizplačilu oziroma prepoznem izplačilu plače poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali mora delodajalca še enkrat pozvati k odpravi kršitve, saj so dejansko šele takrat izpolnjeni pogoji za izredno odpoved?

Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku ni dovolj, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.

Gluhonememu revidentu v postopku preizkusa alkoholiziranosti zaradi nesodelovanja tolmača za znakovni jezik ni bila kršena pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku.

Varuh je prejel več pobud, v katerih ga posamezniki opozarjajo na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkov.

Irena Vovk

V javnem komunalnem podjetju (JKP), ki je v lasti štirih občin, sprašujejo, ali lahko direktorici občinske uprave posredujejo naslednje zahtevane podatke:

dr. Klemen Pohar

V postopkih javnega naročanja lahko odda ponudbo tako samostojni ponudnik kot tudi skupina gospodarskih subjektov. Izkušnje so pokazale, da lahko pride po oddaji ponudbe do okoliščin, zaradi katerih gospodarski subjekt več ne želi ali ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Na primer če je nad njim uveden postopek zaradi insolventnosti, če si premisli glede nudenja predmeta javnega naročila ali če pride v skupini ponudnikov do nesporazumov, zaradi katerih gospodarski subjekt izstopi iz skupine. V primerih, ko odda ponudbo en gospodarski subjekt, bo naročnik takega ponudnika zaradi začetega postopka zaradi insolventnosti izločil iz postopka oddaje javnega naročila, če je to predvidel v razpisni dokumentaciji, oziroma bo ponudnik, ki morebiti ne želi več sodelovati v postopku, umaknil svojo ponudbo. Manj jasne pa so posledice, ko pride do katere izmed navedenih situacij le pri enem oziroma nekaterih izmed partnerjev, ki so oddali skupno ponudbo. Z vprašanjem dopustnega ravnanja naročnika v takem primeru se je ukvarjalo Sodišče EU v predstavljeni zadevi.

Zoran Skubic

Pravniki praviloma ne gojimo preglobokih čustev do matematike. Še več, prenekateri stanovski kolega se je odločil za študij prava tudi zato, ker je "računal", da se bo s tem dokončno znebil večine enačb, oklepajev in ulomkov. A ignorantia mathematicae utegne včasih resno škoditi, sploh pa, ko je govora o formuli za izračun prevzemne cene, kar so pred nedavnim na lastni koži občutili partnerji v češki odvetniški pisarni. Zaradi malomarne priprave prevzemne ponudbe je končna cena prevzema poskočila kar za petkrat. Ker pa je prevzemnik družba nizozemskega prava, se postavlja vprašanje, ali je v luči Uredbe o sodni pristojnosti že nastanek čisto premoženjske škode kot neposredne posledice škodnega dogodka dovolj, da se kraj nastanka te škode šteje za "kraj škodnega dogodka" v smislu 3. točke 5. člena Uredbe. Je torej pristojno nizozemsko ali češko sodišče?

dr. Dominika Švarc

Pritožbeni senat Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) je 30. junija 2016 potrdil obsodbi Miča Stanišića, nekdanjega ministra za notranje zadeve Republike Srbske (RS), in Stojana Župljanina, nekdanjega načelnika regijskega Centra varnostnih služb RS v Banja Luki, na 22 let zaporne kazni zaradi vojnih hudodelstev in hudodelstev proti človečnosti, storjenih na ozemlju BiH v letu 1992. Obema se v čas trajanja izrečene kazni všteva čas, ki sta ga že prestala v pridržanju, v haaškem zaporu pa bosta ostala do določitve države, v katero bosta prepeljana na prestajanje preostanka svojih kazni.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča

Irena Vovk

Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo 5. julija 2016 z namenom, da posameznik, podjetja in država do pravice pridejo hitreje, da bo ta učinkovita in kakovostna, poslalo predlog sodnega reda, predlog zakona o Sodnem svetu, predlog zakona o državnih odvetnikih, predlog zakona o kolektivnih tožbah in predlog novele Zakona o pravdnem postopku. "Na ljudi bo imela največji vpliv sprememba ZPP. Spreminjamo okoli 130 členov, gre za že kar revolucionarne spremembe," je na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi zakonodajnih ukrepov, povedal pravosodni minister mag. Goran Klemenčič. Javna razprava, ki se pričenja tik pred sodnimi počitnicami, pa bo trajala do sredine septembra.

Igor Vuksanović

Pohvalo nove monografije dr. Polonce Kovač (urednica in avtorica) ter dr. Erika Kerševana, dr. Mirka Pečariča, mag. Matjaža Remica, mag. Nuše Orel in mag. Petre Čas (soavtorjev) je bilo tokrat treba zapisati že v naslovu. Inšpekcijski nadzor - Razprave, sodna praksa in komentar zakona (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, 351 strani) je namreč kakovostno in ambiciozno delo, ki prinaša sveže poglede na v pravni doktrini do zdaj nekoliko zanemarjeno oziroma zapostavljeno področje inšpekcijskega nadzora. Vendarle pa gre za materijo, ki je izjemno pomembna zaradi skoraj nepregledne palete družbenih področij, na katerih inšpektorji varujejo javni interes, skupaj z njim (kot nekakšno "kolateralno korist" zasledovanja javnega interesa) pa tudi pravice in interese mnogih zasebnikov, ki menijo, da so oškodovani ali ogroženi zaradi sosedove gradnje, zanikanja veljavnosti garancije za kupljeni predmet ali nehigienskih razmer v lokalni pekarni.

dr. Nataša Hribar

Tokratni kotiček namenjam zapisovanju prevzetih besed, ki v jeziku, iz katerega izhajajo, vsebujejo pisna znamenja, katerih slovenske besede ne poznajo. Eden takih znakov je opuščaj (apostrof). O tem pisnem znamenju v pravopisnih pravilih ne bomo našli prav veliko napisanega. Omenjena je le njegova vloga zaznamovanja opuščene črke ali dela številke; táko opuščanje je značilno predvsem za stilno zaznamovana besedila, npr. leposlovje (zlasti v liriki): Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! (zgled iz pravopisnih pravil). Številke opuščamo predvsem v letnicah: 20. 6. '16. Čeprav smo izpustili dve števki (tisočico in stotico), zapišemo le en opuščaj, ne dva.

Nataša Skubic

S prevajanjem pojma socialno delo v angleščino ni večjih težav. Prevedemo ga kot social work. Večje težave so pri njegovi opredelitvi, saj enotne opredelitve ni, poleg tega se te nenehno spreminjajo in so bolj ali manj (ne)popolne in zato deležne številnih kritik. Ena od najpogosteje navajanih je mednarodna opredelitev strokovnega socialnega dela, ki sta jo leta 2014 sprejeli Mednarodna zveza socialnih delavk in delavcev (IFSW) ter Mednarodna zveza šol za socialno delo (IASSW). Dostopna je na http://ifsw.org .

Irena Vovk

S tem, ko je Generalna skupščina OZN decembra 2002 sprejela Opcijski protokol h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT), so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost, in drugo slabo ravnanje z njimi. OPCAT tako odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, tj. Pododbora OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM). Veljati pa je začel 22. junija 2006.

Irena Vovk

Torek, 5. 7. Vajeništvo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dalo v javno razpravo predlog zakona o vajeništvu. Oddaja pripomb je mogoča do 19. avgusta, je ministrstvo sporočilo na novinarski konferenci. Ministrstvo bo z evropskimi sredstvi sofinanciralo razv

Irena Vovk

Torek, 5. 7. Zajezitev trgovanja z notranjimi informacijami. Veljati so začela nova pravila EU za zajezitev trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije na evropskih finančnih trgih. Pravila bodo okrepila boj proti zlorabi trga na blagovnih trgih in trgih pov

14. julij 1798 - O ZDA vse dobro V ZDA je bil sprejet dodatek k zakonu o kaznih za določene zločine proti ZDA (An Act in Addition to the Act, Entitled "An Act for the Punishment of Certain Crimes Against the United States"), ki je prepovedal negativne izjave o ameri

Irena Vovk

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je razvila aplikacijo Erar, ki je nasledila in nadgradila aplikacijo Supervizor. KPK aplikacije Supervizor, ki jo je v veliki meri razvil zunanji izvajalec, namreč ni mogla funkcionalno razvijati, saj je imela le dovoljenje za njeno uporabo in posodabljanje podatkov, ne pa za njen nadaljnji razvoj.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. Ur. l. RS, št. 47/16 3. Trije okrožni državni tožilci na Okrožnem drža

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 95. redni seji (7. julij 2016): - prvo poročilo projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin; - Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov nespremenjena z veljavno

7. julij - poročilo o uspešnosti izvajanja Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2014-2018, Akcijskega načrta za jezikovno izobraževanje in Akcijskega načrta za jezikovno opremljenost za leto 2015. 8. julij - predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Z

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija; členi 1., 6., 7. in 8. tega zakona, spremembe in dopolnitve dosedanjega tretjega odstavka 77. člena z

 
Splošni pogoji