O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 31-32, 19. 8. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca_Prelesnik.jpg

Mojca Prelesnik

V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.

IZPOSTAVLJAMO

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Biljana Čamber Ristić

Biljana_Camber-Ristic.jpg
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v...

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik

Matjaz_Tratnik.jpg
Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio...

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon

Ni slike
V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot...

VSEBINA

Mojca Prelesnik

V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.

Branko Erčulj

Gospod Mozetič, odprto pismo vam pišem zato, ker vas moje navadno, "zaprto" pismo ne doseže. Pa tudi zato, da državljani Slovenije vidijo, kako se visoka moralna načela ustavnega sodišča izvajajo v vaši praksi. Kakšna so v teoriji, itak vemo, ko vas poslušamo na prireditvah in

Biljana Čamber Ristić

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.

Mitja Šuligoj

Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.

mag. Suzana Pisnik

Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Alma Sedlar

V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.

mag. Nataša Cankar

V prvih dneh poletja 2016 sem se pri delu srečala z družinskim primerom, ki je nehote še jasneje izpostavil težave, s katerimi se zadnje čase srečuje program "sodišču pridružene mediacije". Ker menim, da je tej temi v javnosti namenjeno premalo pozornosti, sem se odločila, da na nastali zaplet in svoj vidik zadeve opozorim v sledečem prispevku.

mag. Andreja Kokalj

Če pogledamo genezo odnosa človeka do živali oziroma do nečloveških živali (ang. nonhuman animals), ugotovimo, da je (bil) odnos, posebej na zahodu, pomembno zaznamovan s pojmovanjem človekove superiornosti nad vsemi živimi bitji. Diskriminacija drugih bioloških vrst je pogosto utemeljena na človekovi "pravici do gospodovanja" nad naravo. Ravno odnos človekove dominacije kot hierarhičnega razmerja moči in nadvlade "superiorne" človeške vrste nad drugimi živalskimi oziroma biološkimi vrstami (t. i. specizem) se tudi dandanes v veliki meri odraža v odnosu človeka do živali. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o sobivanju človeka in živali kot dveh vrst živih bitij ter prikazati dosedanji razvoj možnih načinov reševanja njunega "konflikta interesov".

Ljubica Šalinger

Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.

Petra Posega

Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.

dr. Matjaž Tratnik

Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.

dr. Vesna Bergant Rakočević

Letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Riu de Janeiru minevajo tudi v znamenju odsotnosti mnogih zvezdnikov svetovnega športa. Ne le, da je nekaterim nastop preprečila poškodba ali pa strah pred okužbo z nevarnim virusom, doma je zaradi odločitev pristojnih športnih organizacij, konkretno Mednarodne atletske zveze IAAF in Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK, ostala kompletna ruska atletska reprezentanca pa tudi nekateri drugi ruski športniki.

Tomaž Pavčnik

Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.

dr. Jože Mencinger

Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.

Primož Baucon

V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.

FURS, 1. izdaja, april 2015 in 11. avgust 2016 1. Kako se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) obravnava opustitev vrednostnih papirjev? Opustitev je v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) opredeljena kot način

dr. Nana Weber

• Ali, in če da, kako, lahko sosed pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji?

dr. Nana Weber

• Kupiti želim kmetijsko zemljišče in me zanima, kako je možno že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ugotoviti, ali na parceli obstaja predkupna pravica občine?

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakona o partnerski zvezi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, in Zakona o varstvu pred diskriminacijo se zavrne.

Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.

Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani.

Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno. Ker takih določb ni, se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP.

Irena Vovk

Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?

Irena Vovk

Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?

Lena Šutanovac

Nedavna sodba Özel in drugi proti Turčiji je ena izmed redkih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na obveznosti zasebnih podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic.

Zoran Skubic

Vsak uspeh v življenju prej ali slej s sabo prinese posnemovalce. Zato nikakor ne more biti presenečanje, da odkar obstajajo zaščitene blagovne znamke, obstajajo tudi pripadajoči ponaredki. Bistvo njihove registracije je prav zaščita njihove izključnosti, ekskluzivnosti proti (nepooblaščenim) tretjim osebam. Vprašanja glede dometa te zaščite so že dalj časa ključni del urejanja prava Evropske unije, s tem pa tudi prakse Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Slednje je s prelomno odločitvijo L'Oréal sodišča držav članic pooblastilo, da lahko upravljavcem spletnih tržnic, kjer so zaznane kršitve pravic intelektualne lastnine, naložijo ne samo njihovo odpravo, temveč tudi ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnjih tovrstnih kršitev. V nedavnem češkem primeru pa je bilo njihovo vrhovno sodišče pred podobno dilemo, le da je šlo v zadevi za dejansko - ne pa virtualno - tržnico, kjer se je prodajalo ponarejeno blago. Ali osnovni postulati doktrine L'Oréal veljajo tudi tu?

Matija Miklič

Sodišče EU se je v sodbi z dne 7. julija 2016 v zadevi Občina Gorje, C-111/15 spopadlo s pomembnima vprašanjema v zvezi z načelom dobrega finančnega poslovodenja v okviru deljenega upravljanja s sredstvi EU. Vprašanji, ki ju je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije postavilo Upravno sodišče Republike Slovenije, se nanašata na deljeno upravljanje s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pri čemer je to šele drugi primer od vstopa Slovenije v EU, da je slovensko sodstvo za razlago prava s področja skladov EU zaprosilo Sodišče EU v Luksemburgu.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča 19. julij Vstavi izbrisano tabelo 21. julij Vstavi izbrisano tabelo 28. julij Vstavi izbri

dr. Matej Avbelj

Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl

Irena Vovk

Vlada je 17. decembra 2014 s sklepom odobrila projekt Prevajanje in redakcija pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in za njegovo izvedbo zadolžila Službo Vlade RS za zakonodajo (SVZ), 28. julija 2016 pa je SVZ naložila, da začne prevajati, redigirati in lektorirati 356 najpomembnejših predpisov. Projekt naj bi bil končan v dveh letih. V SVZ so že pripravili Priročnik strokovno-terminoloških pravil za prevajanje pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in redakcijo prevodov.

dr. Nataša Hribar

Notarsko odvetniška pisarna, obrtno podjetniška zbornica, delovno pravna zakonodaja, notarsko overjen dokument, sodno preganjan človek, sodno izvedeniško mnenje, notarsko sodni stroški. Bi pridevniške izraze v naštetih besednih zvezah pisali skupaj, n

Nataša Skubic

V kazenskem pravu se pojma odvzem in zaseg uporabljata v različnih sobesedilih. Osredotočila sem bom na odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki sta urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ter na zaseg predmetov, ki je ureje

Irena Vovk

Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.

Irena Vovk

Petek, 22. 7. Ustavno sodišče pritrdilo mnenju pravosodnega ministrstva. Ustavno sodišče je zavrnilo zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki dovoljuje odlog izvršitve kazni zapora obsojencu, če ta

Irena Vovk

Torek, 19. 7. Postopkov za ugotavljanje kršitev je vse manj. Skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev je precej nižje kot pred petimi leti, je razvidno iz 33. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU. Lani je bilo tako kot leto poprej največ postopkov za ugo

Zaznamovalo nas je 19. avgust 1923 - Vilfredo Pareto Umrl je italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto, ki je leta 1906 opozoril, da ima 20 odstotkov italijanskega prebivalstva v lasti 80 odstotkov lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo: z

Irena Vovk

Od začetka projekta Spregovori! (od sredine leta 2014) se je na Transparency International Slovenia (TI Slovenia) po pravni nasvet obrnilo več kot 400 državljanov. Boj proti korupciji je v sodobni demokraciji nujen, zato se je TI Slovenia odločil, da bo s centrom za pravno svetovanje in zagovorništvo Spregovori! nadaljeval tudi po koncu financiranja in na ta način žrtvam, prijaviteljem in žvižgačem nudil podporo in zaščito ter si na podlagi primerov prizadeval za celostne sistemske spremembe. Za nadaljevanje dela je TI Slovenia v svojo ekipo vabil pravnike - prostovoljce (razpis je sicer potekel 15. avgusta), ki bodo aktivno sodelovali pri obravnavi primerov in iskanju ustreznih rešitev.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 53/16 1. Direktor - Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode; rok je 5. september. Ur. l. RS, št. 54/16 2. Ravnatelj - Vrtec Zagorje ob Savi; rok je 22. avgust. 3. Direktor - Dom starejših občanov Predd

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 97. redni seji (21. julij 2016): - poročilo Komisije Vlade RS za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno; - spremenjen program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2017; - informacija o stanju prenosa direktiv v prav

21. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti; - Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 22. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v druž

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve d

 
Splošni pogoji