O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 34, 1. 9. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Črtica o zakonodajnem procesu ob noveli ZKP-N

Ni slike

dr. Ciril Keršmanc

Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.

IZPOSTAVLJAMO

Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika predvidenih sprememb kazenske zakonodaje

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta...

Glose ob sodniškem pravu

dr. Marijan Pavčnik

Marijan_Pavcnik.jpg
Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."

Zaveze dominantnih podjetij v konkurenčnem pravu EU

Jakob Šešok

Jakob_Sesok.jpg
Zaveze po 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so v prvem desetletju veljavnosti postale prevladujoči način reševanja konkurenčnih sporov pred Evropsko komisijo (Komisija). Pričujoče delo izpostavlja bistvene pomanjkljivosti, ki jih prinaša pretirana uporaba zavez, in v zaključku posreduje nekaj predlogov za preudarnejšo uporabo instituta, ki v osnovi predstavlja primeren mehanizem za modernizacijo in racionalizacijo konkurenčnih postopkov. V dosedanji praksi se je pokazalo, da...

VSEBINA

dr. Ciril Keršmanc

Tistim, ki še niste imeli privilegija, da pobliže spoznate zakonodajno-reformni proces, predlagam, da si vzamete pol ure in na YouTubu poiščete četrti del angleške serije 'Da, minister' z naslovom 'Veliki brat'. Za potrebe tega uvodnika je ključen del o t. i. kreativni inerciji oziroma tehniki zavlačevanja. Zafrustrirani minister za javno upravo Hacker se po pomoč obrne na svojega predhodnika, ki mu opiše večstopenjsko tehniko zavlačevanja reformnih projektov s strani (pod)sistemov, ki težijo k ohranjanju ustaljenega ravnovesja. Začne se z orientacijsko fazo, s katero je soočena vsaka nova vlada ob poplavi prioritet in novih informacij. Nadaljuje se s potrebo po preučitvi načina doseganja želenih ciljev (to se običajno poveri bolj ali manj širokim delovnim skupinam). Ko so alternativne poti znane, se neodločnim ministrom ponudi rešilna bilka pred odločanjem, in sicer z refokusiranjem od kako na kdaj - z drugimi besedami, opozori se jih, da mogoče ni pravi čas ... Če minister vztraja, je na vrsti faza problemov oziroma izzivov - tehničnih, pravnih in na koncu političnih. Če so interesi po ohranitvi ustaljenega ravnovesja posebej močni, se zaradi zakonitosti kreativne inercije oziroma skakanja od ene prioritete do druge hitro približamo času naslednjih volitev. Takrat je po naravi stvari težko doseči kaj resnično reformnega. Po volitvah se cikel ponovi in pri Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) se ta cikel pri nas ponavlja že več mandatov.

mag. Andrej Ferlinc

Razlog za pisanje tega prispevka so predvidene spremembe kazenske zakonodaje (predlog KZ-1 E), ki se nanašajo na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). V prvem odstavku 240. člena KZ-1 je namreč predvideno črtanje besedila, po katerem naj bi storilec kazenskopravno relevantno le tedaj zlorabil svoj položaj ali dano zaupanje, prekoračil pravice ali opustil dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, kadar bi posamezna izvršitvena ravnanja storil "zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil škodo". Po predvidenih spremembah bi zadoščala že sama povzročitev škode ali pridobitev premoženjske koristi, saj naj bi bilo inkriminaciji po prvem odstavku 240. člena KZ-1 zgolj dodano besedilo "in s tem sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist ali povzroči premoženjsko škodo".

mag. Marijana Vugrin

Pri urejanju zapletenih lastniških razmerij na zemljiščih je eden najučinkovitejših postopkov za urejanje prav komasacija. Žal pa zaradi zapletenosti postopka velikokrat prevlada odločitev za parcialno reševanje problemov z večkratnimi parcelacijami, izravnavami mej in prodajnimi pogodbami. V tem prispevku poskušam opozoriti na posamezne korake, ki jih je treba opraviti pred samo izvedbo komasacije, da se izognemo morebitnim poznejšim težavam.

mag. Milan Vajda

O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?

mag. Renata Zatler

Zakonodajna sled naj bi zabeležila celotno dejavnost vseh udeležencev v procesu sprejemanja predpisov. Po mnenju Društva TI Slovenia proces priprave predpisov v Sloveniji ne poteka dovolj transparentno in tako posledično ni zagotovljena zakonodajna sled. Očitki TI Slovenia se nanašajo predvsem na nepreglednost procesa priprave predloga zakona pred posredovanjem v državni zbor. Glede na podane očitke želim s prispevkom ob prepletanju teorije in prakse ugotoviti stopnjo transparentnosti zakonodajnega procesa in ovreči ali potrditi izpostavljeno hipotezo.

dr. Marijan Pavčnik

Sodnikov informator redno dobivam. Če je le mogoče, ga tudi diagonalno pregledam in si odtisnem odločbe, ki jih potrebujem in me zanimajo. V eni od e-številk (še iz leta 2015) se ustavim pri kazenskopravni odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi IV Ips 22/2015 z dne 28. septembra 2015. V njej berem: "Vsaka uporaba prava je hkrati njegova razlaga. (...) Predmet razlage zakona, ki vsebuje prekrškovno določbo, je pomen norme."

dr. Irena Peterlin

Konec junija so se Britanci na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije (EU). Proces izstopa ali odcepitve države članice iz EU do danes v okviru EU še ni bil preizkušen, zato je negotov tako za EU kot za Veliko Britanijo (VB). S pravnega vidika je prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe, njeno odpoved ali odstop ene od pogodbenic mogoče presojati na podlagi relevantnih določb mednarodnega prava, zlasti mednarodnega pogodbenega prava. Najpomembnejšo kodifikacijo s tega področja predstavlja Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPMP 1969), pri čemer je treba konkretne obveznosti države članice EU razlagati v kontekstu prava EU.

mag. Miroslav Mozetič

ne vem, od kod Vaša trditev, da me Vaše "zaprto" pismo ne bi doseglo. Seveda bi me, pa če bi bilo naslovljeno na Ustavno sodišče ali name osebno. Pismo ste naslovili na Ustavno sodišče in name kot trenutnega predsednika. Zato me preseneča in resnično čudi zadnji odstavek pisma, v katerem se spuščate na nivo osebnega in podajate Vaše osebne ocene moje osebnosti oziroma mojih stališč. Ne vem sicer, od kod Vam to spoznanje. Ni pa skrito, kaj in kje sem v svoji karieri delal. Tudi odvetnik sem bil, pa čeprav samo eno leto. Nisem pa priletel na mesto ustavnega sodnika iz politike, saj sem politiko zapustil leta 2000, za sodnika pa sem bil izvoljen leta 2007.

dr. Aleš Završnik

Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.

mag. Sandi Kodrič

Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regulirane oziroma navzgor omejene cene bencinskega in dizelskega goriva. Aprila letos je Vlada sicer že sprostila cene 100-oktanskega bencina in kljub bojazni, da bodo sledile močne podražitve, se to ni zgodilo. Res je, da lahko opazimo diferenciacijo: na avtocestni črpalki v Sežani je 100-oktanski bencin malenkost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta bencina predstavlja le okoli en odstotek prodanega goriva, zato marsikdo liberalizacije cen sploh še ni zaznal.

Jakob Šešok

Zaveze po 102. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so v prvem desetletju veljavnosti postale prevladujoči način reševanja konkurenčnih sporov pred Evropsko komisijo (Komisija). Pričujoče delo izpostavlja bistvene pomanjkljivosti, ki jih prinaša pretirana uporaba zavez, in v zaključku posreduje nekaj predlogov za preudarnejšo uporabo instituta, ki v osnovi predstavlja primeren mehanizem za modernizacijo in racionalizacijo konkurenčnih postopkov. V dosedanji praksi se je pokazalo, da konkurenčni organi z zavezami ne odpravljajo zgolj preteklih kršitev, temveč zasledujejo regulativne cilje, ki po svoji naravi spadajo na področje normativnega urejanja. Posledično konkurenčni organi prevzemajo vlogo regulatorja trga, kar je že po svoji definiciji v nasprotju s protikonkurenčnimi postopki, ki so usmerjeni v odpravo preteklih kršitev in ne v prihodnje urejanje tržnih razmerij. Čeprav se prispevek osredotoča predvsem na nedavno prakso Komisije, je mogoče bistvene ugotovitve upoštevati tudi v postopkih pred nacionalnimi konkurenčnimi organi posameznih držav članic.

• Nad zavezancem, ki vodi poslovne knjige po mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), se je pravnomočno končal postopek prisilne poravnave. V skladu z določili MSRP je zavezanec dolžan izkazati pozitivne učinke prisilne poravnave med prihodki. Drugače kot MSRP pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v 41. členu določa, da se v izkazu poslovnega izida prihodki iz naslova odpisov obveznosti v postopku prisilne poravnave ne pripoznajo.

FURS, 1. izdaja, avgust 2015 in 17. avgust 2016 (dodana vprašanja št. 11, 12 in 13) 1. Kaj je to postopek skupnega dogovora? Postopek skupnega dogovora je postopek med dvema državama pogodbenicama, ki je določen v 25. členu Vzorčne konvencije Organizacije za ek

FURS, 1. izdaja, 18. avgust 2016 (dodano vprašanje št. 4) 1. Katera podjetja so povezana podjetja za namene izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja? Povezani podjetji sta v mednarodnih pogodbah opredeljeni kot podjetji, pri katerih je po

Miha Šercer

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) določa obveznost delodajalca obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnega vprašanja bistvene spremembe lastništva in prodaje družbe ali njenega bistvenega dela. Če delodajalec tega ne stori, ima svet delavcev pravico zadržati odločitev in zahtevati arbitražo. Večinski lastnik, ki je delniška družba, želi prodati delnice delodajalca.

Stanovanjska inšpekcija pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) ni sledila mnenju Varuha, da mora nadzirati izvrševanje predpisov s področja stanovanjskih razmerij brez omejitev glede na vrsto lastnine večstanovanjske stavbe. Stanovanjska inšpekcija je namreč svoje pristojnosti omejevala zgolj na večstanovanjske stavbe v etažni lastnini, za kar po mnenju Varuha ni najti zakonske podlage.

Odgovor na vprašanje ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke, je negativen.

Irena Vovk

Neobvezno načelno mnenje št. 0712-1/2016/1461, 11. julij 2016 1. Ali je dopustno, da delodajalec posreduje celotno pogodbo o zaposlitvi ob prijavi delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1)? Do zdaj je namreč zadostovalo, da je delodajalec ob prijavi priložili le prvo in

Zoran Skubic

Pravica do (plačanega) letnega dopusta je ena neodtujljivih pravic vsakega delavca. Tovrstni čas brez siceršnjih delovnih obveznosti - minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva o organizaciji delovnega časa - je namenjen obnovitvi in vzdrževanju delavčevih psihofizičnih kapacitet. V skladu s to direktivo ima vsak delavec pravico do (minimalnega) plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, ki ga praviloma ni mogoče nadomestiti z določitvijo denarnega nadomestila. Izplačilo slednjega pa je dopustno zgolj in samo v primeru prenehanja delovnega razmerja. Je torej z vidika prava Unije dopustna nacionalna ureditev, ki delavcu, ki je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni, v primeru prostovoljne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve odreka pravico do izplačila tovrstnega nadomestila za neizkoriščen del dopusta?

Lena Šutanovac

Večna razprava o odvzemu volilne pravice zapornikom, ki se ji Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) posveča že od znamenite sodbe Hirst proti Združenemu Kraljestvu, je s sodbo Kulinski in Sabev proti Bolgariji dobila novo poglavje. Zadeva se nanaša na ustavno prepoved volilne pravice zapornikov v Bolgariji, ki je sporna zato, ker kot blanketna norma dovoljuje, da se volilna pravica odvzame vsem zapornikom ne glede na težo kršitve in vzrok bivanja v zaporu.

mag. Igor Karlovšek

Tisti hip, ko sem odložil knjigo Alda Milohnića Umetnost v času vladavine prava in kapitala (Založba Maska, Ljubljana 2016, 196 strani) poleg računalnika, v katerega pišem to predstavitev, sem se spomnil na šalo o tem, kdo je najboljši voznik, v kateri je poudarek na tem, da se krog najboljših oži, dokler ne pristane na najmanjši možni enoti. Podobno bi lahko rekel za morebitne bralce te knjige. Najbolj bodo v njej uživali družboslovno naravnani bralci, še natančneje pravniki, in če smo še bolj ozki, pravniki, ki se ukvarjajo z avtorskim pravom. Da bi čisto zožili krog največjih uživačev, pa je treba dodati tem pravnikom še tisto zadnjo lastnost, ki je smetana na torti: da je bralec pravnik in hkrati avtor.

dr. Nataša Hribar

Pred časom sem že pisala o glagolskem vidu (dovršnih in nedovršnih glagolih) v slovenščini. Tokratnega kotička pa sem se lotila ob prav posebnem primeru, namreč ob povedi Ljudje so se ponovno zavedli, da imajo moč., na katero sem naletela pri lektoriranju. Spregovorili bomo o glagolih zavedati se in zavedeti se, nedovršno-dovršnem paru, s katerim načeloma ne bi smelo biti težav, saj ju uporabljamo povsem enako kot druge z vidika glagolskega vidika parne glagole: prvi glagol se uporablja, kadar želimo izraziti trajanje dogajanja, drugi, dovršni, pa spada med t. i. fazne glagole, saj označuje začetek dejanja - začetek zavedanja.

Nataša Skubic

V prejšnjem kotičku sem opredelila tri institute kazenskega prava, in sicer odvzem predmetov, odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in zaseg predmetov. Poskušala sem najti angleške ustreznice za pojma odvzem in zaseg. Ugotovila sem, da lahko pojem odvzem, kot se uporablja v obravnavanih institutih, prevedemo kot confiscation, pojem zaseg pa kot seizure, vendar pa razmejitev med angleškima pojmoma ni vedno jasna in se ne uporabljata dosledno. V tem kotičku bom nadaljevala s pojmoma premoženje in premoženjska korist.

Irena Vovk

Mednarodna delovna skupina za varstvo osebnih podatkov v telekomunikacijah (IWGDPT), član katere je tudi slovenski Informacijski pooblaščenec, je na zasedanju 26. aprila 2016 v Oslu sprejela Delovni dokument o vprašanjih zasebnosti in varnosti na področju spletne telefonije (VoIP) in podobnih komunikacijskih rešitev ((https://datenschutz-berlin.de/attachments/1237/675.52.10_WP_Update_VoIP_2016.pdf )).

Irena Vovk

Torek, 23. 8. Brezpilotni letalniki. Javna agencija za civilno letalstvo po nedavni uveljavitvi Uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (oziroma dronov) že polno izvaja postopke, potrebne za pridobitev dovoljenj za letenje z droni na območju Slovenije. Uredba namreč vel

Irena Vovk

Torek, 23. 8. Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, komisarka Věra Jourová in komisar Tibor Navracsics so poudarili, da mora spomin na evropsko zgodovino okrepiti našo pripravljenos

1. september 1993 - Schengenska konvencija Veljati je začela Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma, znana tudi pod imenom Schengenska konvencija (podpisana je bila 19. junija 1990), s katero so države podpisnice dopolnile načelne dogovore iz prvega sporazuma (podp

Irena Vovk

Piranski center za varstvo človekovih pravic je neprofitni zavod zasebnega prava, ki je z delovanjem začel že aprila 2013. Zavod je ustanovljen z namenom zagotavljanja pravne pomoči socialno ogroženim osebam, širjenjem pravne kulture v lokalnem okolju, podpore lokalnim nevladnim organizacijam ter pomoči posameznikom pri varovanju človekovih pravic.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 53/16 1. Direktor - Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode; rok je 5. september. Ur. l. RS, št. 55/16 2. Višji sodnik na Upravnem sodišču RS - Vrhovno sodišče RS; rok je 5. september. 3. Pet okrožnih sodni

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve d

 
Splošni pogoji