O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 41-42, 27. 10. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Institucije

Jan Zobec

Jan_Zobec.jpg
Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.

IZPOSTAVLJAMO

Nerazumna odločitev Tržnega inšpektorata RS

Igor Vuksanović

Igor_Vuksanovic.jpg
Pri strokovnem komentiranju odločitev državnih organov je k zadevi najbolje pristopiti s hladno glavo in se izogibati slabšalnim oznakam. Ko sem bral o zadnji odločbi Tržnega inšpektorata RS, sem moral samega sebe z velikim naporom spomniti na to pravilo. Tržni inšpektorat je namreč organizacijo tridnevne ekskurzije na Dunaj v režiji Osnovne šole Prežihovega Voranca označil za "opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev na črno" in je to ravnanje šoli prepovedal. Iz...

Katero ekonomsko znanost naj bi pravniki upoštevali?

dr. Franjo Štiblar

Franjo_Stiblar.jpg
Obstaja nasprotje med prevladujočo ortodoksno neoklasično in holistično heterodoksno ekonomsko znanostjo.

Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine

dr. Eneja Drobež

Eneja_Drobez.jpg
Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine določata 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Sodišče po teh členih izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da: je imetnik določene pravice, je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih pozneje ne bi bilo mogoče izvesti.

VSEBINA

Jan Zobec

Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.

dr. Marko Ilešič

Potem ko smo ugotovili, da brez pravne vede sodobna družba enostavno ne more funkcionirati, se vprašajmo enako za ljudi: smo nujno potrebni in ali smo zlo?

Igor Vuksanović

Pri strokovnem komentiranju odločitev državnih organov je k zadevi najbolje pristopiti s hladno glavo in se izogibati slabšalnim oznakam. Ko sem bral o zadnji odločbi Tržnega inšpektorata RS, sem moral samega sebe z velikim naporom spomniti na to pravilo. Tržni inšpektorat je namreč organizacijo tridnevne ekskurzije na Dunaj v režiji Osnovne šole Prežihovega Voranca označil za "opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev na črno" in je to ravnanje šoli prepovedal. Iz članka izhaja, da je ravnal na podlagi anonimne prijave, pri čemer ni težko uganiti, da je ta prišla iz sfere turističnih agencij, ki želijo monetizirati (dobičkonosno spraviti v tržno sfero z njenimi pravili) opravila, ravnanja in dejanja, ki so se tradicionalno smatrala za del osnovnošolske ekskurzije, torej del opravljanja javne službe, ki jo opravlja neki - javni ali zasebni - zavod. Žal je Tržni inšpektorat tu ravnal kot podaljšana roka precej pritlehnih podjetniških interesov, ne pa kot varuh javnega interesa in javnega dobrega.

dr. Franjo Štiblar

Obstaja nasprotje med prevladujočo ortodoksno neoklasično in holistično heterodoksno ekonomsko znanostjo.

Ivan Šelih

Med obravnavanimi zadevami pri Varuhu človekovih pravic (Varuh) je bila tudi pobuda enega od centrov za socialno delo (CSD). Ta je izpostavljal, da je kot skrbnik osebe, ki je bila nastanjena v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, prejel sklep sodišča o ustavitvi izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu šele, ko je zanj sam zaprosil, vendar pa ni bil poklican k sodelovanju v tem sodnem postopku. Čeprav je sodišče s sklepom ustavilo izvrševanje ukrepa, ni bila zagotovljena namestitev osebe v drugo primerno ustanovo, in to kljub ugotovitvi izvedenke, da je potrebna namestitev osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Tako je oseba, za katero je skrbel, čez noč ostala brez ustrezne namestitve, ne da bi imela (po skrbniku) sploh možnost obrambe. V postopku pred ustavitvijo izvrševanja ukrepa o tem njen skrbnik ni bil obveščen, prav tako ni bilo pridobljeno njegovo stališče. Ker ga sodišče ni povabilo k sodelovanju, center kot skrbnik ni imel niti možnosti poskrbeti za ustrezno namestitev osebe oziroma pravočasno izvesti ustrezne postopke v ta namen.

dr. Jasna Murgel

Kot mama dvojčkov s posebnimi potrebami in pravnica z izkušnjami pri obravnavi pravic takšnih otrok sem po vstopu v politiko ugotovila, da lahko naredim še veliko več za boljšo in učinkovitejšo obravnavo otrok s posebnimi potrebami, njihovih staršev in sorojencev. Od nastopa mandata sem se intenzivno ukvarjala s tem, da zakonu o zgodnji obravnavi, katerega zasnovo sta pred več kot desetletjem pripravili Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček in Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje, utrem pot v parlamentarni postopek. Priprava zasnove za sprejetje novega zakona je junija letos obrodila prve vidne sadove z vložitvijo predloga za predhodno obravnavo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami v parlamentarni postopek. Predlog je podpisalo 68 poslancev.

dr. Mojca M. Plesničar

Novela KZ-1E prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bi lahko slovensko kaznovalno politiko preusmerile od trenutnega trenda naraščajoče punitivnosti k tradicionalno bolj umirjenemu slovenskemu kaznovanju, s katerim se v tujini še vedno radi ponašamo. Čeprav se namen kaznovanja in najvišja zagrožena kazen morebiti zdita le načelni in v praksi manj pomembni vprašanji, se je v preteklosti tako v tujini kot tudi pri nas izkazalo, da prav ta vprašanja dajejo ton in usmeritev celotnemu sistemu. Vemo, da se kaznovalna politika ustvarja na treh ravneh - zakonodajni, sodni in upravni -, a prav zakonodajna je tista, ki lahko začrta smer in omejitve ostalima dvema.

mag. Suzana Pisnik

Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac

Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.

Lina Burkelc Juras

Različne kulture se v sodobnem svetu vedno bolj prepletajo. Četudi to na ulicah naših mest morda še ni tako opazno, že pogled čez mejo v sosednjo Avstrijo potrdi, da se v našem pretežno katoliškem okolju pojavlja tudi vedno več pripadnikov različnih ločin muslimanske vere, ki svojo versko pripadnost izražajo tudi z nošnjo tipičnih oblačil. V medijih je pogosteje zaznati tudi novice o prepovedih nošnje različnih oblik naglavnih pokrival, značilnih za pripadnice muslimanske vere, in o primerih, ko je bilo od njih zahtevano, da svoje pokrivalo snamejo. Največkrat sta omenjeni burka, ki pokriva celo telo, glavo in tudi celoten obraz, ter nikab, ki prav tako pokriva celo telo, glavo in obraz, vendar ima na obrazu odprto režo za oči.

Nina Scortegagna Kavčnik

Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.

dr. Aleš Završnik

Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?

dr. Jože Mencinger

Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:

dr. Eneja Drobež

Zavarovanje dokazov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine določata 171. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in 124. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1). Sodišče po teh členih izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da: je imetnik določene pravice, je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih pozneje ne bi bilo mogoče izvesti.

Miha Šercer

V podjetju zmanjšujejo stroške in sprejeta je bila odločitev, da odpovedo delovno razmerje delavcu, ki je že nekaj časa bolniško odsoten.

dr. Nana Weber

Oče in mati sta se ločila, oče se je odselil k drugi ženski. Stikov z njim nimam, vem pa, da ima več kreditov za plačila stroškov sodišč in odvetnice zaradi urejanja razmerij z mojo materjo. Predvsem stroški odvetnika so visoki, on pa ima zelo majhno pokojnino, približno 500 evrov, drugih prihrankov nima.

Janja Cigoj

Iz različnih razlogov se delodajalci odločajo, da zaposlijo vodilne delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je vezana na podelitev mandata. Običajno je to stimulativni razlog, saj naj bi bili delavci, ki so vezani na podelitev mandata, bolj ambiciozni in zavzeti za ohranjanje delovnega položaja kot delavci, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez mandata. Mandatne pogodbe lahko uvrstimo v sklop t. i. tveganih oblik zaposlitve, glede katerih kritiki varnih oblik zaposlitev menijo, da so zaposleni na tovrstni podlagi bolj motivirani za večjo produktivnost, saj mora poslovodstvo na podlagi njihovega preteklega dela oceniti, ali se jim podeli nov mandat ali ne.

Tretja poved prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se razveljavi, kolikor se nanaša na primere, ko je domnevno žaljiva izjava usmerjena osebno zoper sodnika oziroma senat, pred katerim je bila dana oziroma ki je pristojen odločiti o vlogi, ki jo vsebuje.

Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da posledica zamude 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje ni prenehanje pravice do denarnega nadomestila, temveč je milejša, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.

Na Varuha se je v zvezi s sporno odločitvijo gradbene inšpekcije obrnila pobudnica, ki je različnim organom očitala več nepravilnosti. V tem primeru se Varuh omejuje zgolj na pobudničine očitke, ki so se nanašali na postopek pri Inšpektoratu za javni sektor in s tem v zvezi tudi na Ministrstvo za javno upravo.

Inšpektorat RS za šolstvo in šport je Varuhu odstopil v reševanje pobudo dijakov in staršev srednje poklicne in tehniške šole, ki so se junija obrnili na ravnatelja šole in na inšpektorat. Njihova prijava je vsebovala vrsto očitkov v zvezi z vedenjem in ravnanjem učitelja športne vzgoje do deklet na šoli, še zlasti pa do ene izmed njih. Učitelju so dijaki in starši očitali verbalno nasilje, neprimerne opazke, diskriminacijo, nepravično ocenjevanje, zaradi česar se dijakinje počutijo ponižane in osramočene.

Na Varuha se je v zvezi s sporno odločitvijo gradbene inšpekcije obrnila pobudnica, ki je več organom očitala različne nepravilnosti. V tem primeru se Varuh omejuje zgolj na pobudničine očitke v zvezi z ravnanjem Inšpektorata RS za okolje in prostor. Ker je pobudnica zatrjevala, da je 10. avgusta 2012 inšpektoratu posredovala predlog za obnovo postopka gradbene inšpekcije, a o tem še ni bilo odločeno, je Varuh inšpektorat zaprosil za pojasnila.

Igor Vuksanović

Junija in julija 2012 so bojevniki militantne islamistične skupine Ansar Dine napadli in uničili ali močno poškodovali vrsto pomembnih spomenikov kulturne in religiozne dediščine (mošej, mavzolejev, grobnic) v mestu Timbuktu v Republiki Mali. Ahmad Al Faqi Al Mahdi je bil pomembna figura v gibanju Ansar Dine in celo vodja Hisbaha, telesa, zadolženega za varstvo javne morale. Prav tako je sodeloval pri delu Islamskega sodišča v Timbuktuju. Septembra 2015 je bil Al Mahdi predan Mednarodnemu kazenskemu sodišču (Sodišče) v Haagu, ki na podlagi Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) izvršuje jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. 24. marca 2016 je predobravnavni senat Sodišča potrdil obtožnico zoper Al Mahdija zaradi vojnega hudodelstva uničevanja zgodovinskih in verskih spomenikov ter ga predal obravnavnemu senatu zaradi sojenja. Glavna obravnava je potekala med 22. in 24. avgustom 2016. Al Mahdi je že 18. februarja 2016 s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde, 22. avgusta 2016 pa je tudi formalno priznal krivdo pred obravnavnim senatom Sodišča. Dne 27. avgusta 2016 je Sodišče zoper Al Mahdija izdalo obsodilno sodbo in ga obsodilo na devetletno zaporno kazen.

Irena Vovk

Ali sme fakulteta, članica Univerze v Ljubljani, odvetniku v skladu z 10. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) posredovati podatke o statusu njihovega študenta v študijskih letih 2015/2016 in 2016/2017, ki jih odvetnik potrebuje za stranko, tj. očeta študenta, ki je dolžan plačevati preživnino za sina, če se ta redno šola?

Zoran Skubic

Razvoj modernih tehnologij v zadnjih desetletjih je vse bolj in bolj odvisen od dostopnosti in razvejanosti informacijske infrastrukture. Slednja temelji na vse obsežnejšem in hitrejšem prenosu podatkov različnih digitalnih formatov, ki je prežel skoraj vse pore našega življenja. Že pri vsakdanjem obisku restavracije, pivnice ali kavarne je naročilo praviloma pospremljeno s poizvedbo, ali je morda zagotovljen brezplačni dostop do brezžičnega spleta (tj. omrežja Wi-Fi). Toda kaj se zgodi, če uporabnik tovrsten javni dostop zlorabi za kršenje avtorskih pravic (na primer nezakonite prenose zaščitenih vsebin)? Je prodajalec ali ponudnik, ki pri svojem poslovanju javno zagotavlja odprt in brezplačen dostop do omrežja Wi-Fi, v luči Direktive o elektronskem poslovanju odgovoren za tovrstne zlorabe s strani tretjih oseb? Če je odgovor da, mu je moč oblastno naložiti obveznost, da vsakršen dostop do svojega omrežja zaščiti z geslom?

Alenka Antloga

Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča Latvije (predložitveno sodišče) odločilo, da je treba 18. in 21. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da mora država članica Unije, v kateri se nahaja državljan druge države članice Unije, pred izročitvijo tretji državi, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, o tem obvestiti državo članico Unije, pripadnik katere je ta državljan, in tej državi na njeno prošnjo predati državljana v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584), če je ta država tudi pristojna, da uvede kazenski postopek za kazniva dejanja, izvršena zunaj njenega ozemlja. Pred izročitvijo tretji državi pa mora preveriti, ali z izročitvijo ne bodo kršene pravice iz 19. člena Listine EU o temeljnih pravicah (LTP).

Irena Vovk

Sodbe Sodišča 11. oktober Vstavi izbrisano tabelo 12. oktober Vstavi izbrisano tabelo 13. oktober Vstavi i

Patricij Maček

O pravnih, socioloških in filozofskih vprašanjih je na Simpoziju za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga 28. septembra na PF Univerze v Ljubljani organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava PF Univerze v Ljubljani, razpravljalo enajst referentov. Vsak izmed njih je predstavil tematiko, ki ji posveča posebno pozornost.

dr. Jorg Sladič

Očitno je, da je slovensko sodstvo v krizi. Ni treba odgovoriti, kdaj se je ta začela, dejstvo je, da kriza obstaja že vsaj 30 let. Erozija ugleda je povezana z njegovo podrejeno vlogo pred novo ustavo v letu 1991. Po novi ustavi pa sodstvo ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima na primer v Italiji (pa gre za državo z disfunkcionalnim sodstvom). Kaj slovenski sodniki delajo tako drugače, da je do te krize prišlo? Morda bo v pomoč knjiga češkega pravnika Davida Kosařa z naslovom Perils of Judicial Self-Government in Transitional Societies (Cambridge University Press, 2016, 470 strani), v kateri je analiziral sodne svete na Češkem in Slovaškem.

dr. Nataša Hribar

Tokrat začnimo s primerom: Za tehnično pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem očetu Francu, bratu Nejcu in mojemu/svojemu Davidu. Katero obliko svojilnega zaimka bi izbrali: moj ali svoj?

dr. Janez Kranjc

Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.

Irena Vovk

Enotna evidenca oporok kljub temu, da pri Notarski zbornici Slovenije obstaja centralni register oporok, nikoli ni bila vzpostavljena, so v sporočilu za javnost zapisali na Vrhovnem sodišču. Vpis v centralni register oporok namreč za oporočitelje predstavlja določen strošek, zato ga morajo zahtevati in plačati sami.

Irena Vovk

Petek, 14. 10. Evropsko javno tožilstvo. Pravosodni ministri EU, med njimi tudi mag. Goran Klemenčič, so obravnavali predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ta direktiva bo med drugim določala tudi pris

Irena Vovk

Torek, 11. 10. Izzivi za zdravstvo. Poročilo o sistemih zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter o njihovi fiskalni vzdržnosti se osredotoča na glavne izzive za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo v EU ter na načine za zagotavljanje kakovostnih storitev ob hkratni fiskal

28. oktober 1860 - Hugo Preuss Rodil se je nemški pravni strokovnjak in politik Hugo Preuss, eden glavnih avtorjev ustave weimarske republike. 30. oktober 1910 - Oče Rdečega križa Umrl je švicarski humanist in idejni tvorec Rdečega križa Jean

Irena Vovk

Portal Fran, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo naInštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko, je po dveh letih delovanja presegel 11 milijonov obiskov. Portal od druge polovice oktobra deluje v prenovljeni različici 4.0. Združuje kar 31 slovarjev, slovenistične jezikovne vire in ostale portale Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, omogoča pa tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Kot je povedal Kozma Ahačič, idejni oče in urednik spletnega jezikovnega portala Fran, je največja novost portala, da mu je dodan novi Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ 3, posodobljena pa je tudi jezikovna svetovalnica.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 61/16 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za štiri sodnike ustavnega sodišča - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 10. november. Ur. l. RS, št. 62/16 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani - Sodni svet

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 105. redni seji (13. oktober 2016): - Vlada podpira podpis sporazuma CETA, vendar s parlamentarnim pridržkom (o tem mora odločiti Državni zbor); - Uredba o obnovljivih virih energije v prometu; - Uredba o določitvi lestvic katastrskega doho

14. oktober - predlog priporočila v zvezi s poplačilom nadomestila rimskokatoliški cerkvi iz naslova dolgotrajnosti denacionalizacijskih postopkov in ostalih njihovih terjatev. 20. oktober - letno poročilo upravljanja kapitalskih naložb RS in SDH za leto 20

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških - ZP-1J (Ur. l. RS, št. 31/16) - veljati začne 7. novembra 2016, razen prvega stavka drugega odstavka novega 20. člena zakona, ki se začne uporabljati dve leti (tj. 6. no

 
Splošni pogoji