O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 44, 17. 11. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

Jadranka_Sovdat.jpg

dr. Jadranka Sovdat

Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?

IZPOSTAVLJAMO

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma

Dominik_Kuzma.jpg
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in...

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač

Polonca_Kovac.jpg
Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega...

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Nenad Mrdaković

Nenad_Mrdakovic.jpg
Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije....

VSEBINA

dr. Jadranka Sovdat

Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?

mag. Dominik Kuzma

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.

dr. Polonca Kovač

Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.

dr. Anida Sarajlić

Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.

Franc Dobovičnik

Medtem ko so bile v prvem delu tega prispevka prikazane nekatere najpomembnejše pravne ureditve institutov iz ZV-1 (vodno javno dobro, vodna in priobalna zemljišča, omejitve lastninske pravice, predkupna pravica, posebna ureditev posegov, splošna in posebna raba), pa je v tem nadaljevanju podana ureditev vodnih objektov in naprav s prikazom pravnih značilnosti vodnega zemljišča in mlinščice, v zaključnem delu pa je predstavljena metoda, s katero se lahko relativno zanesljivo opravi strokovna in pravna kvalifikacija, kdaj gre pri neki vodi za mlinščico, kdaj pa za vodno zemljišče.

Sandra Kajtazović

Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc

Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.

mag. Igor Strnad

Pripravljajoča se novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) že doživlja prve odmeve v javnosti. V delovnem gradivu predloga je tudi določba, s katero se uvaja nov obnovitveni razlog (prvi odstavek 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in sicer: "13. Če je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile v postopku kršene konvencijske pravice in odškodnina ni primerno zadoščenje za odpravo posledic in je obnova nujna, da se kršitev odpravi."

Irena Vovk, Franci Gerbec

Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.

Hinko Jenull

V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.

mag. Sandi Kodrič

Urednik liberalne ameriške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi republikanca Trumpa dogodek označil za pristno tragedijo za ameriški narod in Američanom napovedal žalostno usodo pod novo vladavino. Njegov čustveni izliv je simptomatičen za tokratno predsedniško kampanjo, v kateri je večina osrednjih medijev odkrito navijala za demokratsko kandidatko Clintonovo in poudarjala negativne lastnosti njenega protikandidata. To se ni dogajalo samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Slovenski mediji so pri tem še najbolj predvidljivi: vedno navijajo za demokrate, nikoli za republikance. Reagana so nekoč celo proglasili za utelešenje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.

Nenad Mrdaković

Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).

mag. Miha Šlamberger

Nekateri delavci v našem zavodu so bili pred leti zaposleni za krajši delovni čas od polnega (4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko), nekateri zaposleni so opravljali dela prek programa javnih del za krajši delovni čas od polnega delovnega časa.

Miha Šercer

Zaposlenemu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponudili smo mu sicer drugo zaposlitev, vendar nas zanima, ali je taka zaposlitev ustrezna glede na zakonsko zahtevo, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja bivanja delavca. Vožnja z javnim prevozom v konkretnem primeru sicer traja manj kot tri ure skupaj, če pa se upošteva še čakanje na povezavo med dvema javnima prevozoma in pešačenje od doma do postaje in od postaje do kraja opravljanja dela, je ta časovna omejitev presežena.

dr. Nana Weber

• Kakšen je formalnopravni postopek, če želi delodajalec delavcu (sporazumno) skrajšati delovnik z osem na šest ur?

Člen 108 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica se v delu, ki v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih in radiokomunikacijskih objektov, razveljavi.

Irena Vovk

Ali je posameznik upravičen do kopije svojih osebnih map in podatkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Želi namreč pridobiti dokumentacijo, ki jo vodijo o njem.

Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca je utemeljeno.

Na Varuha se je obrnila predstavnica vrtca in navedla, da se vrtci ukvarjajo z vedno večjo finančno stisko, ki je tudi posledica neplačevanja stroškov za izvajanje programov, kar se dogaja vse pogosteje. Izterjava teh stroškov prek sodišča je zamudna in neučinkovita. Zato v vrtcu razmišljajo o dopolnitvi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Pravilnik) z dodatnim kriterijem, ki bi omogočal odšteti določeno število točk staršem, ki imajo neporavnane obveznosti do vrtca. Ali bi bil tak dodatni kriterij kakorkoli lahko sporen z vidika spoštovanja človekovih pravic?

Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti odločanja o reviziji, ki jo je 24. septembra 2015 vložila sama v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. maja 2015, ker do 7. marca 2016 ni prejela odločitve sodišča.

Zoran Skubic

Hiperpovezava (ang. hyperlink, link) je, sodeč po Islovarju, označena sestavina v hiperbesedilnem in hipermedijskem dokumentu, ki omogoča preskok na drugo mesto v istem ali v drugem spletnem dokumentu oziroma na spletni strani. Praviloma gre za simbol ali besedilo, ki se v spletnem okolju prikaže in obarva drugače od preostalega besedila in nas ob kliku nanj popelje - drugam. Gre za pojavno obliko, brez katere moderen spletni uporabnik preprosto ne more. Vprašanje pa je, kaj storiti v primeru, da nas tovrstna povezava pripelje do avtorsko zaščitenih del, ki so "drugje" objavljena brez soglasja avtorjev. Je tovrstna praksa upoštevajoč doktrino Svensson in drugi res (vedno) v skladu z direktivo o avtorski pravici v informacijski družbi?

Irena Vovk

Sodbe Sodišča

dr. Jorg Sladič

Vprašanje vzroka in posledice je temeljno vprašanje tudi v pravni znanosti, ne gre samo za vzročno zvezo v odškodninskem pravu in v materialnem kazenskem pravu. Spominjam se, kako sem moral pri magistrskem študiju v Nemčiji analizirati vprašanja vzročne zveze v kazenskem pravu za področja, kjer standardni slovenski učbeniki niso niti omenjali vzročne zveze. Praznino nedvomno odpravlja delo dr. Luigija Varanellija Vzročna zveza in naključje (Založba Litteralis, Ljubljana 2016, 228 strani), ki je izšla pred kratkim.

Irena Vovk

Ustavno sodišče Republike Slovenije letošnje leto praznuje 25. obletnico delovanja v samostojni in neodvisni državi. Ob tej priložnosti je izdalo posebno jubilejno zbirko, v kateri so zbrane najpomembnejše odločitve Ustavnega sodišča, sprejete od osamosvojitve naprej.

dr. Nataša Hribar

K tokratnemu jezikovnemu kotičku me je spodbudilo vprašanje neke dijakinje, ki je spraševala takole: Kdaj se v slovenščini uporablja nemorem in nemoram?

dr. Janez Kranjc

Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (I, 6, 27). Slovensko bi se glasil Eno je govoriti latinsko, drugo govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Kvintilijan ga omenja, ko obravnava temelje govora. Ob tem pravi: Najzanesljivejša učiteljica govorjenja je raba in jezik je treba uporabljati kot denar, ki (je varen, če) ima uradni pečat. Vedno pa je potrebna kritična presoja ... Vse dvomljive primere je treba presojati z uporabo nespornih pravil, tako da se dvomljivo primerja z nedvomnim in tako negotovo utemeljuje z nespornim.

Irena Vovk

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pogosto prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o pritožbah, vloženih zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ker je prepričana, da dolgotrajni zaostanki spodkopavajo pravno in socialno državo, je v Letnem poročilu za leto 2015 ( http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP2015_VARUH.pdf priporočila, naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, nato pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje.

Irena Vovk

Torek, 8. 11. Začasna vodja Vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki so na občni seji sklenili, da bo vsa predsedniška pooblastila za vodenje sodišča do izvolitve novega predsednika kot podpredsednica prevzela vrhovna sodnica Nina Betetto. Predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Ma

Irena Vovk

Torek, 8. 11. Pregled izobraževanja in usposabljanja. V letošnjem Pregledu izobraževanja in usposabljanja, ki ga je pripravila Evropska komisija, je viden napredek. Najnovejši podatki (za leto 2014) tako kažejo, da so javni izdatki za izobraževanje v EU po treh zaporednih

17. november 1858 -Kapitalist in zagovornik delavskih pravic Umrl je valižanski industrialec, predstavnik utopičnega socializma in socialni reformator Robert Owen. Velja za začetnika nove delavske zakonodaje, saj si je prizadeval za izboljšanje kakovosti življenja delavske

Irena Vovk

Evropska unija je letos spomladi sprejela agendo EU za mesta, ki predvideva vzpostavitev 12 partnerstev za obravnavanje ključnih izzivov za mesta, kot so vključevanje migrantov v družbo, kakovost zraka in revščina v mestih. Partnerstva bodo udeležencem, tj. državam članicam EU, mestom in drugim deležnikom, omogočila oblikovanje skupnih rešitev za izboljšanje življenja v mestnih območjih v EU. Štiri pilotna partnerstva tako že potekajo, še štiri pa bodo vzpostavljena predvidoma do januarja 2017.

Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 66/16 1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS - Sodni svet RS, rok je 20. november. Ur. l. RS, št. 68/16 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Kopru, s predvideno razporeditvijo na civilnopravno področje - Vrhovno sodišče RS; ro

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 109. redni seji (10. november 2016): - informacija o koordinaciji deležnikov digitalnega preoblikovanja Slovenije z vzpostavitvijo Slovenske digitalne koalicije, ki je predvidena s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020; - Ured

8. november - predlog priporočila v zvezi s problematiko poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016. 14. november - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o sodiščih; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Zakon o preprečevanju pranja denarja in finan

 
Splošni pogoji