O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 45-46, 24. 11. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj

Matej_Avbelj.jpg
Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.

IZPOSTAVLJAMO

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik

Ni slike
Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet

Sasa_Kmet.jpg
Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do...

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar

Jozi_Cesnovar.jpg
Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila...

VSEBINA

dr. Matej Avbelj

Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.

Ivanka Demšar Potočnik

Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc

Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.

dr. Saša Kmet

Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.

dr. Luigi Varanelli

Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.

Marko Zupanc

V nasprotju z doktrino, ki je primarno utemeljena na sodbi Sodišča EU v zadevi C-107/98, Teckal Srl, z dne 18. novembra 1999 in je na podlagi sodb Sodišča EU in na njih utemeljeni praksi javnega naročanja poznana kot "doktrina in-house" na področju javnega naročanja (t. i. institucionalizirano oziroma vertikalno sodelovanje), za temeljno sodbo doktrine "javno-javno sodelovanje" na področju javnega naročanja neformalno štejemo sodbo Sodišča EU v zadevi C-480/06, Komisija EU proti Nemčiji, z dne 9. junija 2009 (sodba C-480/06). Omenjeno doktrino, ki se je razvijala in se razvija s prakso sodišča EU, po novem izrecno normirata Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Direktiva 2014/24/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 12, ter Direktiva 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Direktiva 2014/25/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 28.

dr. Andraž Zidar

Mediji v zadnjem času omenjajo Beneško komisijo kot tisto mednarodno telo, ki preprečuje, da evropske države ne bi skrenile s poti demokracije in ustavne tradicije. Še posebno veljavo ji v zadnjem času daje dejstvo, da njena mnenja upošteva Evropska komisija znotraj novega okvira EU za krepitev načela vladavine prava. S tem pa mnenja in presoje Beneške komisije še pridobivajo na veljavi in vplivu. Tudi zato je treba bolj osvetliti pomen in področja njenega delovanja. Gotovo je k odločitvi Sveta Evrope, da svojo komisijo za demokracijo skozi pravo zasidra v Benetkah, pripomogla beneška republikanska tradicija. Ta je že v srednjem veku slovela po doslednem izvajanju ustavnega mehanizma zavor in ravnotežij (ita. il governo misto). Od tu izhaja tudi ime, pod katerim je komisija poznana v evropski in širši javnosti - Beneška komisija.

dr. Miha Šepec

Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?

mag. Suzana Pisnik

Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.

Tomaž Mavri

Od Ustavnega sodišča kot vrhovnega varuha načel pravne države, zakonitosti in načela enakega varstva pravic bi lahko utemeljeno pričakovali, da bi svoje odločitve vselej ustrezno obrazložilo, kot to zahteva od podrejenih sodišč, katerih odločbe občasno razveljavi. Pa je temu res tako?

Tomaž Pavčnik

Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.

Primož Cencelj

Misel na pravljico Cesarjeva nova oblačila mi nekako ne da spati v zadnjem času. Razlog pa ni v tem, da je ameriška politična elita kapitulirala in žezlo predala populistu Donaldu Trumpu, ampak ravno nasprotno. Njegova izvolitev je namreč nov korak na poti proti glavni ideji zgodbe. Da pa problem ni samo ameriški, lahko vidimo tudi v japonskem naslavljanju ekonomskih težav, znanih pod pojmom "Abeeconomics", ruskem "Putineconomics", turškem "Erdoganbusiness" in britanskem "Brexiteconomics".

mag. Joži Češnovar

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).

S spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost (velja od 1. januarja 2017 dalje).

Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

eVročanje pomeni vročanje po elektronski poti prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Zavezanec za vstop v portal eDavki potrebuje potrebno programsko in strojno opremo ter kvalificirano digitalno potrdilo. eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki. Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi dokumenti.

Dejan Kramar

Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.

Miha Šercer

Delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. novembra 2016 pri agenciji za zagotavljanje dela drugemu uporabniku in so napoteni na delo v naše podjetje. Ali mora agencija v spodnjih primerih tem delavcem izplačati odpravnino? To seveda pomeni, da bi zneske odpravnine nato zaračunala nam.

Sklep II Ips 122/2016 z dne 1. septembra 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 128/2015) Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja "pravica do pr

V skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo se število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe določi na podlagi meril, ki jih določa v času odmere letnega dopusta veljavna kolektivna pogodba dejavnosti, ne glede na to, ali je na podlagi veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti to število večje ali manjše, kot bi bilo na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, ki je veljala v času sklepanja Podjetniške kolektivne pogodbe.

Irena Vovk

V javnem podjetju v lasti občine želijo uvesti pošiljanje plačilnih list na elektronske naslove zaposlenih. Ali lahko kot geslo, s katerim bo zaščiten dokument posameznega zaposlenega, uporabijo njegovo davčno številko? Ali lahko tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela ne razpolagajo s službenim elektronskim naslovom, plačilne liste pošiljajo na zasebne elektronske naslove?

Na Varuha se je obrnila študentka, ki je bila v zaostanku s plačilom šolnine. Pojasnila je, da se tega zaveda in da skuša pridobiti finančna sredstva za poplačilo vseh neplačanih obrokov. Zaradi neplačanih obveznosti pa ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov, zato je našla možnost za redni vpis v tretji letnik neke druge fakultete, s čimer bi se v prihodnje tudi izognila plačevanju šolnine. Zapletlo se je, ko je želela pridobiti potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga je poleg drugih dokumentov potrebovala za vpis kot redna študentka. Predstavniki fakultete so ji pojasnili, da se je njihov upravni odbor odločil, da zaradi neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti potrdila ne more dobiti. Ali ima torej študentka pravico do omenjenega potrdila?

dr. Klemen Pohar

Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.

Patricij Maček

Pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ima več vidikov. Eden od njih je tudi načelo nepristranosti, ki ga Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presoja na podlagi subjektivno-objektivnega testa, ki ga je oblikovalo skozi svojo judikaturo. Tudi v zadevi Up?te proti Latviji je ESČP ponovilo, da je pri tem ključno, ali so dvomi o nepristranosti sodnika objektivno utemeljeni.

Lena Šutanovac

Nekdanji indijski vojaški poveljnik Sam Manekshaw je nekoč dejal: "Moški, ki pravi, da se ne boji smrti, laže ali pa je Gurka." Gurke spadajo med najbolj neustrašne borce sveta, a britanska vojska jih je vseeno obravnavala precej slabše kot svoje vojake, čeprav so služili na istih misijah pod britansko zastavo.

Zoran Skubic

Dejstvo je, da je nakup novega osebnega računalnika - ali prenosnika - skoraj vedno povezan z "vsiljeno" programsko opremo. Za nepoučenega potrošnika precej nadležna praksa zlasti, če se nakup pripeti ravno ob uvedbi kake nove, še nepreverjene različice operacijskega sistema. Toda ali gre pri tem tudi za nepošteno poslovno prakso, ki nedopustno omejuje pravico potrošnika, da prosto izbira? Sodišče (EU) je bilo soočeno z dilemo, ali so tovrstne prakse, ki so na določenem segmentu tehnološkega trga dokaj globoko zakoreninjene, skladne z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Odgovor je, nekolikanj presenetljivo, pritrdilen.

Irena Vovk

Sodbe Sodišča 15. november Vstavi izbrisano tabelo 16. november Vstavi izbrisano tabelo 17. november Vsta

Patricij Maček

"Ne strinjam se z vami, vendar bi dal življenje, da bi svoje mnenje lahko izrazili tudi vi." S temi besedami, ki naj bi jih prvi izrekel François-Marie Arouet, je uvodni pozdrav na seminarju Varstvo človekovih pravic, ki je potekal 11. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel vrhovni sodnik Vladimir Horvat.

Patricij Maček

O ekonomskih vprašanjih Slovenije je v referatu z naslovom Slovenija in trdnost Evrope na članskem sestanku Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 10. novembra, razpravljal akademik in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger.

Jaka Kukavica, Matija Urankar, dr. Saša Zagorc

V petek, 3. novembra 2016, je ekipa Henrik Steska s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na sedežu Evropskega sodišča za človekove pravice zmagala na letošnjem tekmovanju Trans-European Moot Court iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v organizaciji mednarodne nevladne organizacije Civil Rights Defenders potekalo v Palači človekovih pravic v Strasbourgu.

dr. Marko Novak

Verjetno ni pretirana in daleč od resnice misel, da je dr. Andraž Teršek nekakšen enfant terrible slovenskega pravoslovja. Do strokovnih problemov, ki jih zazna z "dušo in telesom", je namreč konkreten, neposreden, glasen, včasih piker in zbadljiv. Nikakor ravnodušen! Praviloma je tudi inovativen. Zaznamuje ga nekakšna pravno-intelektualna pozitivna "sitnost", ki rada ruši rutinskost in ustaljenost, nemara zaspanost v svetu pravnih norm in idej, da bi pregnala nesmisle in formalizme v vidu nenehnega bistrenja pravnih obzorij. Pri tem oznake Varuhinje človekovih pravic - "aktiven kritični državljan", nekakšen "hlapec Jernej" pa "visoko strokovni ustavnik" ter "predstavnik pravniške avantgarde" iz spremne besede knjige Pravna ignoranca škodi 2: kritika pravne prakse (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 353 strani) - vsekakor stojijo na mestu.

Irena Vovk

Knjiga celovito obravnava "izbris" iz registra stalnega prebivalstva oziroma dejanje, s katerim je Republika Slovenija 25.671 prebivalcem 26. februarja 1992 nezakonito odvzela njihov pravni status. Dejanje se je zgodilo kmalu po odcepitvi države od nekdanje Jugoslavije; Slovenija je namreč samostojnost razglasila 25. junija 1991. Potem ko so te osebe izgubile svoj status, so ostale brez kakršnih koli pravic na ozemlju Slovenije. Ker slovenska država mnogo let ni želela odpraviti težav, je zadevo prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice. V sodbi iz leta 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo obsodilo zaradi kršitve konvencijskih pravic izbrisanih oseb. Namen knjige je podati prispevek k razumevanju izbrisa, razlogov, zaradi katerih je bilo dejanje izvršeno, ter vloge, ki so jo pri tem odigrali pravo in različne državne institucije. Predvsem pa je njen namen prispevati k razumevanju vloge človekovih pravic v sodobnih ustavnih demokracijah in s tem preprečevati, da bi se kršitve, kot je izbris, še kdaj zgodile. Knjiga je še kako aktualna, saj boja za pravice izbrisanih (pravne statuse in odškodnine) v Strasbourgu še zdaleč ni konec.

dr. Nataša Hribar

V tokratnem kotičku se bomo dotaknili zanikanega rodilnika oz. zanikanja v slovenščini na splošno. Kot se najbrž spomnite iz preteklih kotičkov, slovenščina pozna t. i. zanikani rodilnik. To pomeni, da pri zanikanju predmet, ki v trdilni povedi stoji v četrtem sklonu, v zanikani povedi iz četrtega prestavimo v drugi sklon, npr. Kupili smo nov avto. - Nismo kupili novega avta. To zanikanje velja za vsak nepredložni tožilniški predmet. Kadar je tožilnik predložni, pa si zapomnite, da je predlog vedno močnejši od glagola, kar pomeni, da ohrani svoj sklon, tudi če poved zanikamo: Preselili smo se na Primorsko. - Nismo se preselili na Primorsko.

Nataša Skubic

V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.

Irena Vovk

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.

Irena Vovk

Torek, 15. 11. Svetovni barometer korupcije - ljudje ne opažajo sprememb. Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) kaže, da ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike o ničelni toleranci do korupcije in obljubi

Irena Vovk

Torek, 15. 11. Dve leti daljše delovno življenje. V EU lahko pričakujemo skoraj dve leti daljše delovno življenje kot pred desetimi leti. Do povečanja je prišlo zlasti zaradi podaljšanja delovnega življenja žensk.Trajanje delovnega življenja ponazarja število let,

24. november 2002 - John Rawls Umrl je ameriški filozof John Rawls, profesor na Harvardu, ki velja v strokovni javnosti za enega izmed najpomembnejših filozofov 20. stoletja. Znan je predvsem po svojem političnem liberalizmu, ki ga je navezoval na pravičnost in svobodo. Nj

Irena Vovk


Irena Vovk

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 70/16 1. Direktor - Dom starejših občanov Ilirska Bistrica; rok je 28. november. 2. Državni pravobranilec na Državnem pravobranilstvu na Zunanjem oddelku v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 28. november. 3. Notarski pomočnik pri nota

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 110. redni seji (17. november 2016): - sprejela je smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev 2016-2020; - seznanila se je s posodobljenim poročilom o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje de

21. november - predlog zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok; - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o dedovanju. 18. november - predlog odloka o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave RS; - predlog

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo

 
Splošni pogoji