O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2016, številka 49-50, 22. 12. 2016 > Kazalo

UVODNIK

Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!

Vlasta_Nussdorfer.jpg

Vlasta Nussdorfer

Letošnji dan človekovih pravic je potekal pod geslom "Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!" Sprejela ga je Organizacija združenih narodov, pri Varuhu človekovih pravic pa smo mu dodali razpravo o pravičnosti in dobrem upravljanju. V 3. členu našega zakona je namreč določeno, da se lahko Varuh pri svojih intervencijah sklicuje tudi na ti dve načeli.

IZPOSTAVLJAMO

Pravica do podobe in zdrava pamet

dr. Nataša Pirc Musar

Natasa_Pirc-Musar.jpg
Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo...

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Gregor Zorman, Jure Mercina

Gregor_Zorman.jpg
Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih...

Razžaljeni in ponižani funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Breda Mulec

Breda_Mulec.jpg
V Arhivu RS, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, se je pod oznako "tiskovne sodbe" nahajal tudi sodni spis razžaljenega in ponižanega Josipa Vidmarja.

VSEBINA

Vlasta Nussdorfer

Letošnji dan človekovih pravic je potekal pod geslom "Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!" Sprejela ga je Organizacija združenih narodov, pri Varuhu človekovih pravic pa smo mu dodali razpravo o pravičnosti in dobrem upravljanju. V 3. členu našega zakona je namreč določeno, da se lahko Varuh pri svojih intervencijah sklicuje tudi na ti dve načeli.

dr. Marko Bošnjak

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovana gospa predsednica ter sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, spoštovani drugi visoki gostje!

dr. Nataša Pirc Musar

Po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA in posledično Melanie Trump za bodočo prvo damo ZDA je v Slovenijo pljusknil val evforije in tudi želje po zaslužkih na njun račun. Pojasnjevanje, da je tako ime kot podobo posameznika dopustno uporabiti v komercialne namene izključno z njegovim soglasjem, je v delu javnosti zbudilo nekaj nejevere. Zakaj ne bi rojstni kraj, njegovi podjetniki in Slovenija na splošno imeli kaj od prve dame ZDA, saj je Melania vendar "naša"!? Ali res ne smemo uporabiti imena, priimka in podobe nekoga v komercialne namene, ne da bi ta posameznik v to privolil?

Valentin Orešek

Medgeneracijski prenos kmetije je poleg nakupa kmetije eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, namenjenih mladim kmetom. Primerjalno gre za precej svojevrstno ureditev, ki v praksi sproža kar nekaj vprašanj. Tudi sodišča pri nekaterih najosnovnejših predpostavkah medgeneracijskega prenosa nimajo enotnega mnenja.

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac

Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.

Mina Kržišnik

V prispevku bodo predstavljene predpostavke za odškodninsko odgovornost in zastaralni roki za uveljavljanje odškodnine, ki jo potniki v letalskem prometu lahko uveljavljajo po Uredbi (ES) 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (v nadaljevanju Uredba). V Uredbi so določene predpostavke za pridobitev pravice do odškodnine, obseg povrnitve škode in razlogi za razbremenitev odgovornosti letalskega prevoznika, ne ureja pa Uredba zastaralnih rokov za njihovo uveljavljanje. Prispevek bo obravnaval primer potnikov, ki so pred slovenskim sodiščem uveljavljali pravico do odškodnine, v katerem sta se sprožili vprašanji uporabe zakona za zastaranje zahtevka in zatrjevanja obstoja škode. Sodba, izdana na prvi stopnji novembra 2016 in trenutno v presoji pritožbenega sodišča, predstavlja pomemben premik v slovenski sodni praksi na tem področju in bo na kratko povzeta tudi v tem prispevku.

mag. Luka Martin Tomažič, dr. Borut Bratina

S predmetnim prispevkom želiva prikazati, da je sklenitev pogodb o odjemu električne energije iz distribucijskega omrežja posel rednega upravljanja, in proučiti možnosti, ki jih ima na voljo solastnik, ki ga želijo drugi solastniki izključiti iz uporabe nepremičnine, tako da ne podajo soglasja, ki bi omogočilo sklenitev pogodbe o dobavi električne energije na posameznem naslovu. Kljub temu, da je zadeva po najinem mnenju doktrinarno jasna, se v praksi pojavlja nekonsistentnost stališč, zlasti kadar nekateri izvajalci nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zahtevajo soglasje vseh solastnikov in z zagovarjanjem takšnih stališč neposredno posegajo v izvrševanje lastninske pravice solastnikov.

mag. Leon Vedenik, mag. Jožef Kovač

Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v organizacijah ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z njegovim 5. členom mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.

Kristijan Anton Kontarščak, Urška Kupec

22. oktobra 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (novela ZD-C), ki je bistveno bolj poudaril vlogo upnikov v primeru zapuščine brez dedičev in posegel tudi v ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Gregor Zorman, Jure Mercina

Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.

Dejan Valentinčič

Aprila letos je minilo deset let od sprejema Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Področni zakon je bil napovedan že v 5. členu Ustave. Dejstvo, da je bilo za sprejetje zakona in s tem za uveljavitev ustavne določbe potrebnih kar 15 let, kaže na odnos Republike Slovenije do petine slovenskega narodnega telesa, saj izven Slovenije namreč živi okoli 500.000 Slovencev. Ob deseti obletnici sprejetja zakona je pravi čas za pregled njegovega nastanka, ovrednotenje njegovih prvih deset let in predvsem oceno tega, kaj bi bilo treba v njem še nadgraditi.

Petra Forjanič

Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah (Haaška konvencija ) je rezultat prizadevanja mednarodne skupnosti po oblikovanju minimalnih skupnih standardov ter sistema upravnega sodelovanja držav v postopkih meddržavnih posvojitev. Področje meddržavnih posvojitev se je z njeno uveljavitvijo temeljito spremenilo, saj jo je ratificiralo veliko število pogodbenic, ki so dosledno implementirale njene določbe. Temeljno vodilo celotnega postopka je zagotavljanje največje otrokove koristi in pravnega varstva njegovih pravic, čemur je namenjena tudi določba o neposrednem priznavanju odločb o meddržavni posvojitvi v vseh državah podpisnicah. Žal pa njeno praktično izvajanje še vedno prinaša probleme.

Žiga Perović

Digitalizacija in splet sta v zadnjih 20 letih spremenila svet. V luči tega se je v zadnjem času zganila tudi Evropska komisija in postala aktivna na zakonodajnem področju. Tako je že na začetku svojega mandata kot eno izmed prioritet navedla povezan digitalni enotni trg. Ta naj bi omogočil neovirano trgovino z digitalnimi dobrinami in storitvami. Program Komisije na tem področju je zato zajel široko paleto ambicioznih sprememb, ki naj bi vključevale ureditev čezmejne digitalne trgovine v okviru EU, preprečevanje blokiranja dostopa do digitalnih vsebin glede na lokacijo, reformo ureditve avtorske in sorodnih pravic, ureditev pravnega okvira na področju avdiovizualnih del in telekomunikacij ter nenazadnje tudi osvežitev konkurenčne in davčne ureditve. Reforma avtorskega prava na ravni EU tako predstavlja samo en sklop ambicioznega načrta za modernizacijo prava v luči digitalizacije.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Predloge in spremembe zakonov je MDDSZ prvič predstavilo na 294. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 18. novembra 2016. Vse spremembe temeljijo na dokumentu Za dostojno delo, ki predstavlja analizo stanja na trgu dela in je bil predstavljen na 285. seji ESS 1. aprila 2016.

Maja Korimšek

Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je trenutno na resni preizkušnji.

dr. Ciril Ribičič

Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.

mag. Sandi Kodrič

Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.

dr. Breda Mulec

V Arhivu RS, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, se je pod oznako "tiskovne sodbe" nahajal tudi sodni spis razžaljenega in ponižanega Josipa Vidmarja.

Miha Šercer

V podjetniški kolektivni pogodbi imamo zapisano, da za službeno potovanje v Republiki Sloveniji delavcu pripada povračilo stroškov prehrane (dnevnica), povračilo stroškov prenočevanja in povračilo stroškov prevoza. Službeno potovanje delavca mora biti odobreno s potnim nalogom direktorja, s katerim se določi, kateri stroški bodo delavcu povrnjeni. Dnevnica pripada delavcu kot povračilo stroškov prehrane, ki jih je imel pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju oz. delu na terenu v kraju, ki je od kraja sedeža družbe oddaljen več kot 15 km in je izven območja opravljanja redne dejavnosti družbe.

Nana Weber

Leta 2006 je zavod z več zaposlenimi sklenil pogodbe o izobraževanju za višjo stopnjo izobrazbe, s katero se je zavezal, da bo kril celotne stroške šolanja, zaposleni pa so se zavezali, da bodo v zavodu delali najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje. Rok za dokončanje študija po pogodbah je bil 30. september 2010.

Miha Šercer

• Ali se v delovni čas zaposlenih šteje tudi čas vožnje do naročnika in nazaj, ki ga delavci opravijo že izven rednega delovnega časa?

Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek, izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja.

Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.

Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) navajala, da je bila zadnje tri mesece leta 2013 zaposlena pri delodajalcu, kjer je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Moč za prijavo kršitev na Inšpektorat RS za delo (IRSD) je zbrala šele po letu in pol. Najprej se je na IRSD obrnila z vprašanjem o dopustnosti vložitve prijave zoper bivšega delodajalca. V začetku oktobra 2015 je prejela odgovor (strokovno pomoč), na podlagi katerega je nato takoj vložila prijavo zoper bivšega delodajalca. Konec oktobra 2015 je prosila za odgovor, ki pa ga ni prejela. Zato se je marca 2016 obrnila na Varuha in prosila, da ji pomaga ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno prijavo.

Irena Vovk

Sporočilo IP in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), 12. november 2016 V zadnjem času je opazen porast uporabe aplikacij oziroma iskalnikov, prek katerih podjetja pridobivajo e-naslove, na katere pošiljajo komercialna sporočila, pri čemer ponudniki aplikacij z zavajajočim i

dr. Klemen Pohar

Ključna značilnost vsake znamke je (oziroma bi morala biti), da je mogoče na njeni podlagi blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga ali storitev drugih podjetij. Izpolnjevanje tega pogoja se zahteva že ob registraciji znamke, v primeru, da je ob registraciji prišlo do neustrezne presoje, pa je mogoče znamko, ki je brez slehernega razlikovalnega značaja, naknadno razglasiti za neveljavno. Vendar pa se registracija znamke ne zavrne oziroma se znamka ne razglasi za neveljavno, če je pred datumom prijave za registracijo s tem, da se je uporabljala, pridobila razlikovalni značaj. Države članice lahko določijo, da to velja tudi, če je znamka pridobila razlikovalni značaj po datumu vložitve prijave za registracijo ali po datumu registracije. Pomembno pa je vprašanje, na kakšen način se dokaže, da je znamka pridobila razlikovalni učinek s tem, da se je uporabljala. S tem vprašanjem se je ukvarjalo sodišče v predstavljeni zadevi.

Zoran Skubic

Če predolgo zreš v brezno, se slednje prej ali slej zazre - vate. Ta Nietzschejev citat v digitalni dobi velja še toliko bolj kot leta 1886. Nobeno brskanje po svetovnem spletu namreč ni popolnoma nevidno. Tako niti ne preseneča, da je spletna hramba in uporaba osebnih podatkov že od samega nastanka - točneje razmaha - spleta vedno bolj žgoča tema. V Sloveniji je Ustavno sodišče leta 2014 v celoti razveljavilo določbe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki so operaterjem nalagale obvezno hrambo osebnih (prometnih) podatkov "na zalogo", in jim naložilo uničenje tovrstnih podatkov, ki so bili že shranjeni. Tako radikalen poseg je pristojne pripravljavce zakonodaje omajal do te mere, da do danes niso zmogli pripraviti ustreznih rešitev, ki bi na sorazmeren način odpravile zevajočo pravno praznino. Pri tem jim bo morda v pomoč nedavna odločitev Sodišča (EU), ki je presodilo, pod katerimi pogoji je hramba tovrstnih podatkov potrebna, morda celo nujna zaradi učinkovite obrambe pred kibernetskimi napadi.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča

Patricij Maček

"Res je, da je zakon nastal po nemškem zgledu, da seveda marsikateri odgovor najdemo tudi v tuji sodni praksi, predvsem zaradi tega, ker je Slovenija majhna in se vprašanja bolj redko postavljajo, kljub temu je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) doživel nekatere posebne dodatke, nekatere posebnosti, ki so značilne za naše pravo in ki so vredne tudi dodatnih pozornosti," je med drugim v pozdravnem nagovoru na strokovnem posvetu Deset let od uveljavitve ZGD-1, ki je potekal 1. decembra na PF Univerze v Ljubljani, povedal profesor in dekan dr. Miha Juhart.

Patricij Maček

O razlogih ZA in PROTI legalizaciji prostitucije so razpravljali udeleženci javne debate Legalizirajmo prostitucijo, ki je potekala 24. novembra na PF Univerze v Ljubljani, v kateri sta se pomerili ekipa profesorjev proti ekipi študentov PF Univerze v Ljubljani. Ekipa študentov, ki so jo sestavljali Mateja Štimulak, Klemen Starič in Nadja Mićić, je bila za legalizacijo, ekipa profesorjev, ki so jo sestavljali prof. dr. Katja Filipčič, prof. dr. Matjaž Ambrož in doc. dr. Mojca M. Plesničar, pa je bila proti legalizaciji. Na osrednjem in tradicionalnem dogodku Debatnega kluba PF Univerze v Ljubljani je po mnenju poslušalcev prepričljivo zmagala ekipa študentov.

Patricij Maček

"Dnevi evropskega prava so ena tistih prireditev, ki je postala že tradicionalna na PF Univerze v Ljubljani." S temi besedami je profesor in dekan na PF Univerze v Ljubljani otvoril že 14. Dneve evropskega prava, ki so potekali 24. novembra in katerih osrednji dogodek je bila okrogla miza Evropski sodniki med aktivizmom in realizmom.

dr. Nataša Hribar

S kolegico z univerze sva se pred nekaj dnevi ustavili pri zagonetnem strokovnem vprašanju: Zakaj v frazah, kot sta Kaj bo dobrega? in Kaj je novega?, uporabimo pridevnik v rodilniku, in ne v imenovalniku (kaj bo dobro, kaj je novo)? Odgovor vsekakor ni kar ležal na dlani, treba je bilo dobro pobrskati po jezikovnih priročnikih, pa še vedno nisem povsem prepričana, da bom podala povsem enoznačen odgovor na to vprašanje.

Janez Kranjc

Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o državi (De rep. 2, 69). Slovensko bi se glasila: Da se v sijaju svoje duše in življenja, kot ogledalo pokaže državljanom. Ko razpravlja o dolžnostih državnika, Cicero med drugim pravi, da se ta ne sme nikoli nehati izobraževati in kritično opazovati, da mora druge spodbujati k posnemanju in da naj državljanom kot v ogledalu kaže svoje kreposti.

Toni Tovornik

Pravilnik o Službi za nadzor organizacije poslovanja sodišč (Pravilnik) ureja organizacijo njenega dela, in sicer določa vrste in načine izvajanja nadzora, vsebino poročila o nadzoru in način seznanjanja njegovih naslovnikov, spremljanje odprave nepravilnosti in ustreznosti upoštevanja priporočil za izboljšanje poslovanja sodišč ter poročanje o opravljenih nadzorih.

Patricij Maček

Torek, 6. 12. Obisk DPM Hrvaške. Namestnik Varuha človekovih pravic RS (Varuh) Ivan Šelih je s sodelavci Državnega preventivnega mehanizma (DPM) mag. Juretom Markičem, Robertom Gačnikom in Lilijano Jazbec sprejel obisk predstavnikov DPM Hrvaške, ki ga izvaja Pučki pravo

Patricij Maček

Četrtek, 8. 12. Konferenca o prihodnosti EU. Na panelu o svobodi in varnosti v Evropi je slovenski predsednik Vlade dr. Miro Cerar kot uvodni govornik povedal, da je Evropska unija (EU) v enem najbolj zahtevnih obdobij od svoje ustanovitve. Populizem, protekcionizem in

23. december 1817 - Nov kataster Avstrijski cesar Franc I. je izdal patent o izdelavi novega stabilnega katastra za odmero zemljiškega davka. Za pripravo in izdelavo katastra in nove davčne regulacije so bili ustanovljeni posebni upravni organi in komisije, tako na ravni c

Gregor Zagozda

Spletna stran je nastala v okviru inštituta Danes je nov dan in je namenjena lažjemu informiranju o delu poslancev v Državnem zboru. Uporabniku ponuja strukturiran in pregleden prikaz dela poslancev ter poslanskih skupin. Ker niso zagotovljeni strojno berljivi viri podatkov, spletna stran pridobiva podatke s pomočjo razčlenjevanja spletnih strani Državnega zbora Republike Slovenije in Državne volilne komisije.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 77/16 1. Generalni direktor RTV Slovenija - Programski svet RTV Slovenija; rok je 31. december. Ur. l. RS, št. 79/16 2. Okrajni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 24. d

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 in 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 113. redni seji (7. december 2016): - Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam; - Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2016; - Sklep o spremembi sklepa o vzdrževanju začasnih nastanitvenih centrov za migrante v pripravlje

6. december - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma; - zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. 9. december

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) (Ur. l. RS, št. 80/16) - velja od 16. decembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Spremembe proračuna Republike Slovenije za let

 
Splošni pogoji