O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 10, 16. 3. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Kmetijska politika in promet s kmetijskimi zemljišči

Miha_Juhart.jpg

dr. Miha Juhart

Oblikovanje nove kmetijske politike in določitev razvojnih smeri kmetijstva kot gospodarske panoge pomembno vplivata na naše življenje jutri. Določitev dolgoročnih ciljev in prednostnih nalog prepustimo stroki, strokovnjakom pa bo verjetno treba prilagoditi tudi pravni red in oblikovati zakonske rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje ciljev in nalog. Možnost za uveljavljanje posebne ureditve, s katero se zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju kmetijske politike, izhaja iz drugega odstavka 71. člena Ustave RS, ki izrecno poudarja, da se varstvo kmetijskih zemljišč uredi z zakonom. Če to določbo povežemo s splošno določbo 67. člena Ustave RS, ki opredeljuje, da zakon določa pogoje za pridobivanje in uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, lahko sklenemo, da je določitev posebnih omejitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in regulacija pravnih poslov, s katerimi se pridobi lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih, utemeljena in znotraj meja ustavno dopustnega posega v lastninsko pravico kot temeljno človekovo pravico. Seveda pa je pri določanju teh omejitev treba upoštevati splošna merila, ki veljajo za omejevanje temeljnih človekovih pravic, predvsem pa test sorazmernosti.

IZPOSTAVLJAMO

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken

Luka_Vavken.jpg
Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega...

Stroški najemnine v posebni stečajni masi in položaj ločitvenih upnikov

dr. Tone Jagodic

Tone_Jagodic.jpg
Pri vodenju stečajnih postopkov se pogosto pojavljajo tudi vprašanja, v kolikšni meri so ločitveni upniki dolžni nositi stroške, ki nastanejo v času od začetka stečajnih postopkov. Zlasti se problematika pojavlja v primerih, kadar stroški, povezani z določenimi deli premoženja stečajnega dolžnika, presegajo vrednost posameznega dela premoženja, na katerem je priznana ločitvena pravica. V tovrstnih primerih je treba odgovoriti na vprašanja, kako porazdeliti nastale stroške oziroma do katere...

Davčna kazniva dejanja ter njihovo razmerje do zakonite davčne evazije in davčnih prekrškov

Primož Baucon

Ni slike
Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in...

VSEBINA

dr. Miha Juhart

Oblikovanje nove kmetijske politike in določitev razvojnih smeri kmetijstva kot gospodarske panoge pomembno vplivata na naše življenje jutri. Določitev dolgoročnih ciljev in prednostnih nalog prepustimo stroki, strokovnjakom pa bo verjetno treba prilagoditi tudi pravni red in oblikovati zakonske rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito uresničevanje ciljev in nalog. Možnost za uveljavljanje posebne ureditve, s katero se zagotavlja uresničevanje javnega interesa na področju kmetijske politike, izhaja iz drugega odstavka 71. člena Ustave RS, ki izrecno poudarja, da se varstvo kmetijskih zemljišč uredi z zakonom. Če to določbo povežemo s splošno določbo 67. člena Ustave RS, ki opredeljuje, da zakon določa pogoje za pridobivanje in uživanje lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija, lahko sklenemo, da je določitev posebnih omejitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in regulacija pravnih poslov, s katerimi se pridobi lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih, utemeljena in znotraj meja ustavno dopustnega posega v lastninsko pravico kot temeljno človekovo pravico. Seveda pa je pri določanju teh omejitev treba upoštevati splošna merila, ki veljajo za omejevanje temeljnih človekovih pravic, predvsem pa test sorazmernosti.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V Pravni praksi št. 9 je bil objavljen odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) na moj prispevek v Pravni praksi št. 3-4. Ministrstvu se zahvaljujem za odziv, saj gre v praksi res za perečo temo, glede katere pa je predvsem pri delodajalcih kar nekaj odprtih vprašanj. Ministrstvo v uvodu izpostavlja moj citat "mnogo delodajalcev je zmotno prepričanih, da zaradi negativnega mnenja komisije nimajo podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu" in poudarja, da se s tem ne more strinjati.

Iztok Starc

V petek, 27. januarja 2017, je začel veljati novi Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), ki kot prvi sistemski zakon s področja zdravstvene dejavnosti na novo in celovito ureja podeljevanje koncesij zasebnim lekarniškim izvajalcem. Glede na dosedanjo ureditev predstavlja novi zakon korak naprej pri urejanju položaja zasebnih izvajalcev lekarniške dejavnosti, vendar ne v celoti v pozitivno smer. Za razumevanje razsežnosti in specifičnosti ureditve koncesijskih razmerij v lekarniški dejavnosti pa si je treba najprej ogledati dosedanjo (ne)urejenost tega področja.

mag. Luka Vavken

Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

mag. Milan Vajda

V kazenskem procesu nastopa pred očmi sodnika vrteči se trikotnik treh najpomembnejših udeležencev, in sicer: obdolženca, tožilca in zagovornika. Gre dejansko za dinamičen proces, v katerem imajo omenjeni udeleženci zakonsko določene vloge in položaje, torej so njihova razmerja zakonsko uokvirjena. V praksi pa lahko pride tudi do primerov, ko je treba po "naravi stvari" ali na podlagi "pravnega občutka" vsebinsko dopolniti in izoblikovati kazenski proces, da ne postane t. i. okrogla zgodba ali neka nova sodniško-odvetniško-tožilska anekdota.

dr. Andraž Zidar

V mednarodnopravnih strokovnih krogih se vedno bolj uveljavlja koncept globalnega zdravstvenega prava, ki se ukvarja z naraščajočimi zdravstvenimi problemi, povezanimi s procesom globalizacije. Ta članek se osredotoča na ukrepe mednarodnih organizacij za reševanje svetovnih zdravstvenih vprašanj. Iz krajšega pregleda je razvidno, da so njihovi ukrepi razdrobljeni in ne morejo učinkovito urejati vseh perečih zdravstvenih vprašanj. Kot rešitev se ponuja globalno zdravstveno pravo, ki s svojo enovito konceptualno zasnovo lahko pripomore k boljši povezanosti prava, procesov in institucij na področju zagotavljanja zdravja za ljudi po vsem svetu.

mag. Suzana Pisnik

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v današnjem času postala zelo priljubljen način zaposlovanja novih delavcev in predstavlja prej pravilo kot izjemo. Ampak marsikateri delavci in delodajalci niti ne poznajo vseh skrivnosti, ki jih pogodba za določen čas skriva, čeprav so ključnega pomena. Kot denimo, da se pogodba za določen čas samodejno spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.

dr. Tone Jagodic

Pri vodenju stečajnih postopkov se pogosto pojavljajo tudi vprašanja, v kolikšni meri so ločitveni upniki dolžni nositi stroške, ki nastanejo v času od začetka stečajnih postopkov. Zlasti se problematika pojavlja v primerih, kadar stroški, povezani z določenimi deli premoženja stečajnega dolžnika, presegajo vrednost posameznega dela premoženja, na katerem je priznana ločitvena pravica. V tovrstnih primerih je treba odgovoriti na vprašanja, kako porazdeliti nastale stroške oziroma do katere višine je z njimi možno obremeniti posamezno posebno stečajno maso in jih v posledici nosijo ločitveni upniki in katere stroške, ki nastanejo s premoženjem, ki spada v posebno stečajno maso, krijejo navadni upniki iz splošne stečajne mase. Odgovor na to tematiko je toliko bolj aktualen, ker sodna praksa pri obravnavi te tematike, zlasti pri najemnini kot strošku, ki nastane v stečajnem postopku, ni povsem enotna.

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti - samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo. Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:

dr. Janja Hojnik

Nedavno sem se udeležila posveta na Pravni fakulteti v Bernu, kjer smo udeleženci iz dvanajstih evropskih držav razpravljali o vprašanjih vrednotenja pravne znanosti. Osnovna ugotovitev, ki je bila hkrati razlog za posvet, je bila ta, da so merila vrednotenja v Evropi zelo različna, kot so tudi okoliščine, v katerih se pravna znanost razvija. V državah, kot sta Nemčija in Švica, je virov (javnih in zasebnih), ki finančno podpirajo pravno znanost, veliko. V večini držav, mednje sodi tudi Slovenija, pa so ti viri zelo omejeni in raziskovalci so vse bolj prisiljeni iskati denar v konkurenčni tekmi na evropskih razpisih. Pri tem postane ključno vprašanje, katero delo je sploh znanstveno in kako ovrednotiti, katero je dobro, boljše in vrhunsko. Od teh ocen niso odvisni le projekti, temveč tudi zaposlovanje, napredovanje in ohranitev službe posameznikov, v nekaterih primerih tudi obstoj institucij. Od teh ocen je odvisno, kaj pravniki na fakultetah raziskujemo in pišemo.

mag. Sandi Kodrič

Iz časov dodiplomskega študija na ljubljanski univerzi pred tridesetimi leti mi je ostal v spominu neki ostareli profesor. S težko roko je komajda pisal na tablo, predaval je počasi, jezik se mu je zatikal, skratka, mučile so ga starostne tegobe. In vendar je bil predstojnik katedre in nosilec predmeta, katerega vsebina je bila, kot smo študenti kmalu ugotovili, dokaj zastarela. Njegov "mladi" asistent je bil star že več kot štirideset let.

Primož Baucon

Za učinkovito, pravočasno in kakovostno delovanje ter razvoj države in samoupravnih lokalnih skupnosti oziroma uresničevanje njihovih funkcij oziroma nalog je treba zagotoviti potrebna materialna sredstva v proračunu (državnem in samoupravnih lokalnih skupnosti) prek ustreznega davčnega sistema kot skupka vseh možnih davčnih oblik (davkov, taks, dotacij, subvencij in nadomestil). Za zadovoljevanje fiskalnih interesov in nemoteno delovanje javnega sektorja je tako treba zagotoviti zakonito in pravočasno izpolnjevanje oziroma plačevanje davčnih obveznosti (davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Zaradi možnosti izogibanja (v celoti ali deloma) ali nepravočasnega izvrševanja (kršitve) davčnih obveznosti (kar je treba razlikovati od zakonite davčne evazije) vse države določajo sistem različnih davčnih deliktov ter predpisujejo različne sankcije zanje. Pri tem predstavljajo davčna kazniva dejanja najtežje vrste davčnih deliktov, pri čemer pripada osrednje mesto kaznivemu dejanju davčne zatajitve.

Miha Šercer

Ob izvedbi reorganizacije smo ugotovili, da je med presežnimi zaposlenimi tudi sodelavka, ki je noseča.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/06 - UPB4) je bil v neskladju z Ustavo.

Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo kaj več.

ZPIZ-1 ne daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita.

Toni Tovornik

Delavec, ki je bil pri sedanjem delodajalcu zaposlen za polni delovni čas, pri drugem delodajalcu pa osem ur na teden, je bil v daljšem bolniškem staležu. Ali lahko delodajalec zaradi uveljavljanja refundacije zahteva od delavca podatke o plači pri drugem delodajalcu, da bi računovodstvo pravilno obračunalo plačo in posredovalo pravilno vsoto na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)?

Pobudnik se je na Varuha človekovih pravic (Varuh) obrnil zaradi dolgotrajnega odločanja Okrajnega sodišča v Mariboru v nepravdni zadevi opr. št. N 44/2016, v kateri je sodišče ponovno odločalo o predlogu za obnovo denacionalizacijskega postopka.

Zoran Skubic

Plačilna nedisciplina v Sloveniji ni pojav iz (zgolj) zadnje gospodarske krize, ampak je včasih iz bolj, včasih pa iz precej manj upravičenih razlogov prisotna najmanj od osamosvojitve. Slovenska država se je s to anomalijo spopadala z vrsto ukrepov, eden pomembnih je bil tudi sprejem Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) leta 1999. Ta je namesto bolj drastičnega ukrepa uvedbe stečajnega postopka po uradni dolžnosti, ki smo ga takrat v slovenskem pravu že poznali, uvedel nov institut izbrisa (neaktivnih) podjetij iz sodnega registra brez likvidacije. Posledica tega je bila oživitev (polne) premoženjske odgovornosti aktivnih družbenikov tovrstnih družb za vse njihove dolgove. Ta ukrep je bil že ob sprejetju deležen vrste kritik, čeprav sta se zanj zavzemali tako obrtna kot tudi gospodarska zbornica. Sledila je vrsta sodnih postopkov in končno še preizkus pred sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

Alenka Antloga

Sodišče Evropske unije (SEU) je odločilo, da Portugalska ni izpolnila obveznosti iz 21., 45. in 49. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter 28. in 31. člena Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, ko je sprejela in ohranila v veljavi določbo točke a devetega odstavka 10. člena Zakonika o davku od dohodkov fizičnih oseb (CIRS), v skladu s katero mora davčni zavezanec, ki zamenja deleže in prenese svoje prebivališče v tujino ter mu preneha status rezidenta na Portugalskem, nerealizirani kapitalski dobiček (tj. znesek, ki v skladu z osmim odstavkom 10. člena CIRS ni bil obdavčen ob zamenjavi deležev) vključiti v davčno osnovo za zadnje davčno obdobje, v katerem je še imel status davčnega zavezanca rezidenta.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča

Kaja Batagelj

"Bistvo je, da se bolj kot staršem ali predhodnikom dokažeš sam sebi," je na okrogli mizi "Generacijska priložnost - prenos lastništva v družinskem podjetju", ki je potekala v organizaciji združenja Slovenian Business Club 16. februarja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dejal zamejski podjetnik in soustanovitelj podjetja Primo Aroma Fabrizio Polojaz. Dogodek je privabil več kot 150 udeležencev vseh generacij, ki so očitno zaznali pomen te teme in pomanjkanje odgovorov na nekatera ključna vprašanja. "Naša država je stara 25 let in toliko so stara tudi naša podjetja. Ustanavljali smo jih z nekim zanosom, strastjo. Nikoli nismo razmišljali, da puščamo neko sled. Ta sled so tudi naši otroci," je na začetku pojasnil predsednik združenja Marjan Batagelj in dodal, "če oni teh podjetij ne želijo prevzeti, je to priložnost za nekoga drugega."

Patricij Maček

O izzivih odvetniške poklicne etike je na povabilo dr. Aleša Novaka na PF Univerze v Ljubljani spregovoril predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Predavanje z naslovom Odvetniška zbornica in izzivi odvetniške poklicne etike je potekalo 7. marca v okviru izbirnega predmeta magistrskega študija Etika pravniških poklicev.

dr. Nataša Hribar

V preteklem kotičku sem se dotaknila rabe velike in male začetnice pri poimenovanjih, ki jih je prinesel razvoj novih tehnologij. Kot se je izkazalo, je meja med poimenovanji, ki jih v določenih kontekstih lahko prenesemo med generična (omenila sem Word/word in Excel/excel) in jih torej lahko zapisujemo z malo začetnico, ter tistimi, ki jim take generičnosti ne moremo pripisati in jih moramo torej pisati z veliko, saj gre za lastna imena (npr. Facebook, Twitter), zelo tanka; marsikdaj je zato za uporabnike - sama se prav tako štejem mednje - težka odločitev, kako taka poimenovanja zapisovati. Še posebej, ker se je v preteklosti za mnoga imena te vrste, tudi npr. za Facebook, v rabi že uveljavila tudi mala začetnica (nekatere medijske hiše so se npr. odločile za malo začetnico).

Janez Kranjc

Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa Lelij o prijateljstvu (Laelius de amicitia 54). Slovensko bi se glasila: Nič ne more postati bolj neznosno kot nespameten človek, ki je (na hitro) postal bogat in vpliven.

Toni Tovornik

V Pravobranilskem društvu, v katerem se zavedajo nujnosti sprememb področnega zakona, so se odzvali na določene navedbe ministra za pravosodje in opozarjajo na problematičnost nekaterih rešitev v predlogu novega zakona.

Patricij Maček

Torek, 7. 3. Delovni sestanek. Namestnika varuhinje človekovih pravic Tone Dolčič in Ivan Šelih sta se udeležila delovnega sestanka na direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice Ministrstva za pravosodja. Pogovor se je v večjem delu nanašal na načrtovane sprem

Patricij Maček

Torek, 7. 3. Ženske v Evropi. Evropska komisija je pred mednarodnim dnevom žena izrazila podporo pravicam žensk v Evropi in drugod po svetu. Devet komisark in komisarjev je v skupni izjavi poudarilo, da Evropska unija (EU) podpira ženske v Evropi in po svetu vse od zače

16. marec 1848 - Marčna revolucija tudi v Ljubljani Marčna revolucija se je hitro širila po vsej habsburški monarhiji in 16. marca so tudi v Ljubljani prebivalci mesta in okolice, del drobne buržoazije in študentje, pripravili revolucionarne manifestacije. Napadli ter unič

Patricij Maček

"Sodstvo ima v družbi posebno funkcijo. Kot garant pravičnosti, temeljne vrednote v pravni državi, tako Evropsko sodišče za človekove pravice, mora sodstvo uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri izvrševanju svojih dolžnosti," je leta 2014 na Dnevih slovenskega sodstva poudaril tedanji predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša. Temu je sledilo Ministrstvo za pravosodje, ki je pripravilo posebno spletno stran Hitreje do pravice, katere namen je ljudem predstaviti pozitivne spremembe v delovanju pravosodja in že sprejete ter predlagane zakonske novele za povečanje učinkovitosti delovanja pravosodnega sistema.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 11/17 1. Direktor - Zdravstveni dom Idrija; rok je 25. marec. 2. Direktor - Zdravstveni dom Celje; rok je 18. marec. Ur. l. RS, št. 12/17 3. Okrožni sodnik na Delovnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče Republike Slov

Vlada RS Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 125. redni seji (8. marec 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organu in skladu za reševanje bank, - Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustano

7. marec - predlog zakona o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017. 8. marec - novo besedilo predloga zakona o dopolnitvah Zakona o dohodnini, - novo besedilo predloga zakona o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A) (Ur. l. RS, št. 10/17) - velja od 14. marca, uporabljati pa se začne 13. aprila. 2. Uredba o spremembah Uredbe o pristaniških zmoglji

 
Splošni pogoji