O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 12-13, 30. 3. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Družinski zakonik je v dobro otrok in družin

Andrej_Del-Fabro.jpg

mag. Andrej Del Fabro

Po 41 letih Slovenija dobiva nov temeljni zakon na področju urejanja odnosov v družini in med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji. Zaradi obsežnosti in celovitosti je zakon dobil tudi novo ime - namesto dosedanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo to področje urejal Družins

IZPOSTAVLJAMO

Problematika odpovedi iz krivdnega razloga

Klemen Starič

Klemen_Staric.jpg
Krivdni razlog spada med redne odpovedne razloge pogodbe o zaposlitvi, pri njem gre po 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) za kršitve pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Drugače kot pri izredni odpovedi gre pri krivdnem razlogu za "lažje" kršitve delavčevih obveznosti. Da je odpoved zakonita, mora delavec izvršiti vsaj dve kršitvi. Za prvo kršitev bo delavec (navadno) prejel pisno opozorilo, po drugi kršitvi pa mu lahko...

Predhodno vprašanje v civilnem postopku

dr. Luigi Varanelli

Luigi_Varanelli.jpg
Namen tega članka je oris in postavitev smernic, s katerimi je mogoče določiti, kdaj je smotrno, da sodišča v civilnih postopkih sama rešijo predhodno vprašanje, kdaj pa je bolje, da prekinejo postopek in počakajo, da drugo sodišče pravnomočno reši to vprašanje. K pisanju pričujočega članka me je spodbudila praksa številnih prvostopenjskih sodišč pri obravnavanju predhodnih vprašanj: včasih sodišča po nepotrebnem prekinejo postopek, dokler drugo sodišče oziroma organ ne reši predhodnega...

Mednarodni protipravni odvzem otroka - učinkovitost delovanja centralnega izvršilnega organa

mag. Maša Peteržinek

Masa_Peterzinek.jpg
Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja od točke a do točke b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomskega preživetja, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih...

VSEBINA

mag. Andrej Del Fabro

Po 41 letih Slovenija dobiva nov temeljni zakon na področju urejanja odnosov v družini in med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji. Zaradi obsežnosti in celovitosti je zakon dobil tudi novo ime - namesto dosedanjega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bo to področje urejal Družins

Alenka Dolinšek

Prosilci so 7. februarja 2017 na Upravno sodišče vložili zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej so zahtevali javno objavo vseh tožb, odgovorov na tožbe, vse pripravljalne vloge in ostale vloge strank ter sklepe, sodbe in ostale odločbe zunanjega oddelka Upravnega sodišča v Mariboru v vseh zadevah, ki so pripadle na sodišče v letu 2016 in ki so bile rešene v letu 2016. Nadalje so zahtevali objavo vseh vlog in sodnih odločb tudi v bodoče. Celotna zahteva prosilcev je bila objavljena v Pravni praksi, zato sodišče kot odgovor objavlja bistvene argumente iz odločbe, ki je bila izdana 14. marca 2017.

Maja Pangeršič

Državni zbor je 17. februarja 2017 sprejel novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), katere cilji so poenostavitev, racionalizacija in pospešitev postopka, uskladitev postopka z novejšimi svetovnimi trendi ter poenotenje sodne prakse. Novela ZPP-E, ki se bo začela uporabljati šest mesecev po uveljavitvi, torej v začetku septembra 2017, prinaša v slovenski pravni red nov institut, t. i. stopničasto tožbo.

Klemen Starič

Krivdni razlog spada med redne odpovedne razloge pogodbe o zaposlitvi, pri njem gre po 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) za kršitve pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Drugače kot pri izredni odpovedi gre pri krivdnem razlogu za "lažje" kršitve delavčevih obveznosti. Da je odpoved zakonita, mora delavec izvršiti vsaj dve kršitvi. Za prvo kršitev bo delavec (navadno) prejel pisno opozorilo, po drugi kršitvi pa mu lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Članek kritično obravnava in prikazuje nekatere zaplete, ki se v praksi pojavljajo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Tomaž Mavri

Na podlagi 147. in 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča le o tem, ali so podani pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pa je takšno postopanje morda tu in tam preveč togo?

dr. Tilen Štajnpihler Božič

Povod za to kratko razmišljanje o pomenu metodologije za pravno raziskovanje je bilo predavanje prof. dr. sc. Ivana Padjena, profesorja na Pravnih fakultetah Univerze na Reki in v Zagrebu. Profesor Padjen se je s predavanjem, ki je potekalo na začetku letošnjega študijskega leta, odzval vabilu akad. prof. dr. Marijana Pavčnika, in sicer kot gostujoči predavatelj pri predmetu Teorija prava z metodologijo znanstvenega dela, ki se izvaja v okviru doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predavanje, ki je potekalo v angleškem jeziku, je profesor Padjen naslovil Methodology of integral legal science in tako pred doktorandke in doktorande, ki so dober mesec pred tem začeli s pripravami na (individualno) raziskovalno delo na področju prava, postavil težko vprašanje o odnosu med metodologijo, znanostjo in pravom.

dr. Luigi Varanelli

Namen tega članka je oris in postavitev smernic, s katerimi je mogoče določiti, kdaj je smotrno, da sodišča v civilnih postopkih sama rešijo predhodno vprašanje, kdaj pa je bolje, da prekinejo postopek in počakajo, da drugo sodišče pravnomočno reši to vprašanje. K pisanju pričujočega članka me je spodbudila praksa številnih prvostopenjskih sodišč pri obravnavanju predhodnih vprašanj: včasih sodišča po nepotrebnem prekinejo postopek, dokler drugo sodišče oziroma organ ne reši predhodnega vprašanja, včasih, celo pogosteje, pa sodišča sama rešujejo predhodna vprašanja, četudi bi bilo glede na okoliščine primera bolj smotrno, da bi njihovo reševanje prepustili matičnemu sodišču ali organu.

Alenka Razpet

Obsojenec je na Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT) naslovil pobudo, naj v njegovi zadevi, ki je pravnomočna od leta 2004 in v kateri je sam izkoristil vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo, vloži zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ). Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je namreč v letu 2016 ob obravnavi druge ustavne pritožbe spremenilo svoje stališče v zvezi s pravnim vprašanjem, ki je bilo odločilno tudi v njegovi zadevi. Uveljavljal je, da je bila ob upoštevanju novega stališča US odločitev v njegovi zadevi nezakonita. Ker državnega tožilca pri vlaganju ZVZ ne omejuje noben rok, lahko to kršitev še vedno uveljavlja v njegovo korist.

Jelka Lugarič

Občasno se na AJPES obrnejo poslovodje ali družbeniki družb z vprašanjem, ali se lahko na točki VEM vloži predlog za izbris družbe iz sodnega registra? Predpisi točkam VEM ne dajejo nobenih pooblastil za vlaganje predlogov za izbris družb iz sodnega registra. V tem prispevku se osredotočam na vprašanje, ali bi bila ureditev, po kateri bi bile točke VEM pooblaščene tudi za vlaganje določenih vlog, ki merijo na izbris družbe iz sodnega registra, smiselna.

Jure Praprotnik

Nogomet ima veliko pozitivnih vidikov, vendar po drugi strani prinaša tudi določene nevarnosti, med katere moramo uvrstiti vse številnejše resne poškodbe igralcev. Praviloma so sicer lažje narave, redkejše imajo za posledico tudi okvaro zdravja in zmanjšano življenjsko aktivnost športnika. Pravni strokovnjaki doma in v tujini temu področju namenjajo manj pozornosti, kar me čudi glede na popularnost, ki ga kolektivni športi oziroma konkretno nogomet v svetu in ne nazadnje tudi v Sloveniji uživa. V slovenski literaturi je o športu napisanih sorazmerno malo strokovnih del. Prvi resnejši korak v tej smeri je bilo leta 2008 objavljeno delo skupine avtorjev z naslovom Šport in pravo.

dr. Irena Peterlin

Leto 2017 se je z vidika mednarodnih gospodarskih dogajanj začelo zelo pestro. Zaključila sta se dva zelo pomembna svetovna dogodka, ki nakazujeta trende na področju globalnega razvoja in mednarodne trgovine ter prihodnosti EU. V Davosu se je zaključil Svetovni gospodarski forum (WEF) in Združene države Amerike (ZDA) imajo novega predsednika.

dr. Ciril Ribičič

Ob branju pete zaporedne knjige staroste slovenskih odvetnikov dr. Petra Čeferina Prepoznava, ki je izšla pri Študentski založbi Litera (Maribor, 2016) sem ponovno prelistal prejšnje štiri Moje odvetniško življenje (2012), Valat (2013), Moje zgodbe (2014) in Sto sodnijskih (2015). Za vseh pet knjig velja, da so po formatu in obsegu skromne, po vsebini pa bogate, pravi ekstrakt 40-letnih odvetniških izkušenj. V vseh se avtor odlikuje z zgoščenim pripovedovanjem zanimivih zgodb. Vse opozarjajo na neumnost vsakokratne oblasti in na zlorabe prava. V vseh je čutiti empatijo s preganjanimi, skoraj poistovetenje s tistimi, ki jih zagovarja, še posebej pa s pripadniki manjšin, revnimi, izbrisanimi ali politično preganjanimi. Z enako kritičnostjo obravnava napake sodnikov vseh vrst, vse tja do ustavnih in evropskih sodnikov. Bralca pa vsakokrat pridobi na svojo stran z duhovitimi pripombami na lastni račun.

dr. Jože Mencinger

So tri besede, ki zaznamujejo zdajšnji čas. Razprava o dogajanjih v družbi brez uporabe vsaj ene ali pa dveh med njimi je komaj mogoča; v politiki so najbolj zaželene kombinacije vseh treh.

mag. Maša Peteržinek

Z razvojem sodobne družbe, ki omogoča hitra potovanja od točke a do točke b, je prebivalstvo na celotni zemeljski obli postalo bolj mobilno, pa naj gre za preživljanje prostega časa ali za izvajanje delovnih obveznosti. Prav tako je eden izmed razlogov preseljevanja iskanje ekonomskega preživetja, kar je posledica gospodarskih razmer. Ljudje zapuščajo svoje domove in se selijo v kraje, kjer so prisotne potrebe po delovni sili. Razlog preseljevanja narodov so tudi izredna vojna stanja v določenih državah. Skladno s tem so začele naraščati zakonske in zunajzakonske zveze različnih nacionalnosti.

Marko Štante

V zadnjem času obsojenci, ki jim je bila s sodbo odvzeta premoženjska korist, po preteku dveh let od pravnomočne obsodbe ugovarjajo zastaranju odvzema premoženjske koristi (če sodišče v primeru neplačila ni začelo z izvršbo), kot tudi zastaranju samega izvrševanja odvzema premoženjske koristi. V vseh primerih smiselno enako navajajo, da Kazenski zakonik (ne KZ in ne KZ-1, v nadaljevanju Kazenski zakonik) nima določb o trajanju in zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi, in se sklicujejo na pravno praznino.

Tretji odstavek 61. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11 - UPB8, 21/13, 111/13 in 32/16) se razveljavi.

Če je kršitelj z isto odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za več prekrškov v steku, lahko upravičenci vložijo zahtevo za sodno varstvo tudi zgolj glede nekaterih prekrškov, glede ostalih prekrškov pa je mogoče šteti, da jih je kršitelj priznal.

Od navedb stranke je treba ločiti priloge k tožbi, ki so praviloma listinski dokazi, namenjeni ugotavljanju resničnosti njenih navedb. Sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz že danih navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje.

Iz določbe 9. člena ZRSin je mogoče sklepati, da je 15 odstotni prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države.

Odškodninska odgovornost človeka ali pravne osebe za škodo, ki je posledica naravnega pojava (na primer obilnega deževja), je lahko vzpostavljena šele posredno - prek umetno vzpostavljene vzročne zveze za opustitveno ravnanje. Prvi pogoj za to je, da bi odgovorna oseba z določenim ravnanjem lahko preprečila škodo, ki je posledica naravnega pojava, ali pa jo vsaj zmanjšala. Drugi pogoj pa je ta, da konkretni osebi sploh lahko pripišemo položaj odgovorne osebe. To je mogoče le, ko bi ta osebo škodo ne le lahko, marveč s konkretnim ravnanjem tudi morala preprečiti.

Pobudnik (delavec) je na Inšpektorat RS za delo (IRSD) podal prijavo zoper svojega delodajalca (invalidsko podjetje), saj je menil, da je ta s prestavitvijo na drugo lokacijo znotraj poslovne stavbe, v kateri mora delavec opravljati delo, kršil omejitve, ki izhajajo iz odločbe Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Toni Tovornik

Ali lahko detektiv oziroma odvetnik za določen dan vpogleda v posnetek posamezne kamere, ki jo podjetje uporablja za videonadzor garaž, in ali je treba za to predložiti posebna zaprosila ali druge papirje?

Alenka Antloga

Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Marca Brauerja soglasno odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Pritožnik je zatrjeval kršitev pravice do sodnega varstva, ker Zvezno sodišče Nemčije ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper kazensko sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je bil pritožniku odrejen ukrep zdravljenja v psihiatrični bolnišnici, in je posledično pritožbo kot prepozno zavrglo.

dr. Klemen Pohar

V praksi javnega naročanja je včasih intuitivni odziv ponudnikov, katerih ponudba je bila izločena iz postopka, ugotoviti, ali izbrana ponudba izpolnjuje vse zahtevane pogoje, in v primeru njihovega neizpolnjevanja to uveljavljati v postopku pravnega varstva. Vendar pa je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja s tega vidika razmeroma omejeno, zato v večini primerov takšen pristop ne more biti uspešen. Običajno namreč ponudnik, čigar ponudba ne ustreza zakonodajnim in razpisnim zahtevam, niti teoretično več ne more pridobiti javnega naročila, zato mu pravo ne daje možnosti izpodbijanja naročnikove odločitve. Kljub temu v praksi včasih prihaja do tovrstnega uveljavljanja pravnega varstva, o enem od takih primerov pa je nedavno odločalo tudi Sodišče EU.

Zoran Skubic

Marca je Sodišče (EU) razglasilo več pomembnih sodb s področja notariata. Tako je v zadevi Leopoldine Gertraud Piringer odločilo, da pravo Unije ne nasprotuje avstrijski ureditvi, v skladu s katero lahko zgolj notarji overjajo podpise na listinah, ki so potrebne za nastanek (prenos) stvarnih pravic na nepremičninah, in tako izključuje možnost, da bi se v tej državi priznala tovrstna overitev, ki jo je opravil odvetnik s sedežem v Češki republiki, pa čeprav v skladu s češkim pravom. Istočasno pa je Sodišče v dveh drugih odločitvah ocenjevalo hrvaško ureditev notariata tako z vidika Uredbe (ES) št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo) kot tudi Uredbe (EU) št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah) in ugotovilo, da hrvaška ureditev, ki (zgolj) za tamkajšnje notarje določa pristojnost izdajanja sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine, nima čezmejnih učinkov. Tako sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi verodostojne listine in zoper katerega ni bil podan ugovor, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, ker se ne nanaša na nesporni zahtevek v smislu člena 3(1) Uredbe št. 805/2004. Odločitvi utegneta imeti pomembne implikacije tudi glede obravnavanja (tudi domnevno) neplačanih parkirnin slovenskih turistov na hrvaški obali ...

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča

Patricij Maček

Kdo ima prav v zvezi z vprašanjem pravne zaščite terana - Slovenija ali Hrvaška? Na to vprašanje so odgovarjali razpravljavci okrogle mize z naslovom Pravna zaščita avtohtonih slovenskih proizvodov: teran in še kaj, ki je potekala 14. marca na PF Univerze v Ljubljani. Okroglo mizo, ki jo je moderiral profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Klemen Podobnik, so organizirali Študentski svet, Študentska organizacija in študentska skupina PANDA te fakultete.

Patricij Maček

Za vse študente, željne poglabljanja znanja iz delovnega prava, in tiste, ki jim ni vseeno za njegovo udejanjanje v praksi, je bila v študijskem letu 2016-2017 prvič organizirana Delovnopravna klinika po vzoru že obstoječih pravnih klinik na PF Univerze v Ljubljani. Delovnopravno kliniko, katere namen je spodbuditi zanimanje (bodočih) pravnikov za področje delovnega prava, sta organizirala predstojnik Katedre za delovno in socialno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Luka Tičar in študentska koordinatorka Sara Bagari iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

dr. Nataša Hribar

V minulem kotičku, v katerem smo obravnavali veliko začetnico pri imenih bitij, se nam je zaradi prostorske stiske izmuznila ena skupina - imena prebivalcev. Da bo tema povsem obdelana, jim namenjam tokratni kotiček.

Janez Kranjc

Avtor reka je basnopisec Gaj Julij Fedrus (23,1). Slovensko bi se glasil: Izobražen človek ima (svoje) bogastvo vedno v sebi.

Toni Tovornik

Novinarji so pozvali KPK, naj preneha s stopnjevanjem pritiskov na njihovo delo. KPK pa v odzivu izpostavlja nujnost zagotavljanja nedotakljivosti prijaviteljev.

Patricij Maček

Torek, 21. 3. Predavanje komisarja Sveta Evrope. V okviru Mednarodnega foruma je na PF Univerze v Ljubljani predaval komisar Sveta Evrope za človekove pravice dr. Niels Muižnieks. Na predavanju z naslovom Human Rights under Attack: current challenges in Europe je

Patricij Maček

Torek, 21. 3. Obisk na Japonskem. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sta obiskala japonskega premierja Šinza Abeja. Tam sta se med drugim pogovarjala o pogajanjih za sklenitev dvostranskega trgovinskega sporazuma.

30. marec 1962 - Evropski parlament Evropska parlamentarna skupščina se je preimenovala v Evropski parlament. 2002 - Kraljica mati V 102. letu starosti je umrla angleška kraljica mati, Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon. 31. marec 1492

Lora Briški

Listina EU (ang. EU Charter) je aplikacija Agencije EU za temeljne pravice (FRA), ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov v Evropski uniji (EU) ter na ta način v sodelovanju z institucijami EU, državami članicami in ostalimi mednarodnimi, evropskimi in nacionalnimi organizacijami igra pomembno vlogo pri uresničevanju temeljnih pravic za vse prebivalce EU. Cilj FRA je prispevati k popolnemu spoštovanju temeljnih pravic v celotni EU.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 13/17 1. Notarski pomočnik pri notarki Maši Mažgon - Notarska zbornica Slovenije; rok je 1. april. 2. Notarski pomočnik pri notarki Editi Špitalar - Notarska zbornica Slovenije; rok je 1. april. 3. Okrožni državni tožilec - Ministrstvo za p

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 127. redni seji (23. marec 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obr

22. marec - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o bančništvu. 24. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A) (Ur. l. RS, št. 10/17) - velja od 14. marca, uporabljati pa se začne 13. aprila. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o uredi

 
Splošni pogoji