O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 15, 13. 4. 2017 > Kazalo

UVODNIK

EU po brexitu: obletnice, razveze in (ne)poravnani računi

Verica_Trstenjak.jpg

dr. Verica Trstenjak

V letu, ko slavimo 60 let ustanovitvenih pogodb EU, se, namesto da bi slavila, EU sooča z enim največjih izzivov v zgodovini: izstopom države članice iz te včasih zgolj gospodarske, danes pa tudi politične unije. Pri tem pa bi skoraj pozabili tisto, kar je za EU bistveno, tisto kar nas je združilo, tisto, kar nas druži in bi nas moralo vedno družiti. To je ideja miru.

IZPOSTAVLJAMO

Listine in korespondenca EU v nacionalnih kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič

Jorg_Sladic.jpg
V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba...

Svoboda zborovanja v sodobnem evropskem (pravnem in političnem) kontekstu

Jan Zobec

Jan_Zobec.jpg
Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka....

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

mag. Nataša Mlakar Sukič, dr. Valentina Franca

Natasa_Mlakar-Sukic.jpg
Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike...

VSEBINA

dr. Verica Trstenjak

V letu, ko slavimo 60 let ustanovitvenih pogodb EU, se, namesto da bi slavila, EU sooča z enim največjih izzivov v zgodovini: izstopom države članice iz te včasih zgolj gospodarske, danes pa tudi politične unije. Pri tem pa bi skoraj pozabili tisto, kar je za EU bistveno, tisto kar nas je združilo, tisto, kar nas druži in bi nas moralo vedno družiti. To je ideja miru.

dr. Jernej Letnar Černič

Ustavno sodišče je 30. marca letos predstavilo letno poročilo o delu za leto 2016. V lični in pregledni publikaciji so prikazane predvsem najpomembnejše zadeve iz lanskega leta ter številčni in statistični podatki o delu Ustavnega sodišča v preteklem letu. Publikacija je pomembna, saj tako širša javnost pridobi vsaj kanček vpogleda v sicer pogosto zaprto delo ustavnih sodnikov in njihovih svetovalcev. V tem prispevku se osredotočam predvsem na delo Ustavnega sodišča na področju postopkov in obravnavanja ustavnih pritožb.

Jelka Lugarič

V prvem odstavku 11. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je določeno, da če zakon določa dolžnost objave posameznih podatkov ali sporočil družbe, se objavijo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve za objave po Zakonu o gospodarskih družbah, če zakon ne določa drugače, ter da če akt o ustanovitvi določa, da je treba objaviti posamezne podatke ali sporočila družbe, se objavijo na spletni strani AJPES ali v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, ali tako, kot določa ta zakon. V tem prispevku se bom osredotočila na vprašanje dopustnosti objave osebnih podatkov v sporočilih, objavljenih na spletni strani AJPES kot objave po ZGD-1.

dr. Jorg Sladič

V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba arhivov in listin EU v nacionalnih kazenskih postopkih ni prepovedana in da Protokol št. 7 k PDEU in PEU o privilegijih in imunitetah EU ne zagotavlja absolutne imunitete, kar pomeni, da se lahko listine uporabljajo v kazenskih postopkih.

Jan Primec, Ermina Kamenčić

Najemno pogodbo za poslovne prostore ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki je v veljavi že od leta 1974. V želji po večji pravni varnosti ZPSPP restriktivno ureja možnosti prenehanja najemnih pogodb, tako tistih, sklenjenih za nedoločen čas, kot tistih za določen čas. Ob današnjem hitrem tempu gospodarskega življenja se veljavna ureditev kaže kot preveč toga in v pravnem prometu nemalokrat povzroča nevšečnosti. Prispevek obravnava možnost odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov za določen čas. ZPSPP namreč izrecno ureja zgolj odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas, zato je morala praznino glede odpovedi najemnih pogodb za določen čas zapolniti sodna praksa.

Jan Zobec

Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka. Kako pomembna je ta svoboda, bo prikazano v nadaljevanju.

Vanja Maček

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) je poseben postopek, v katerem se urejajo razmerja med udeleženci postopka, ki so pridobitelji posameznega dela stavbe, na eni strani in zemljiškoknjižnimi lastniki nepremičnine na drugi. V postopku so udeležene tudi druge osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, ter v postopkih za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi tudi upravnik stavbe kot zakoniti zastopnik vseh lastnikov takšne stavbe in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. Ureditev razmerij v tem postopku je v javnem interesu. V postopku se primarno uporablja ZVEtL, pri čemer zakon sam napotuje na subsidiarno uporabo Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki pa v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku. Na podlagi navedenega bo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) vplival tudi na postopke, ki se obravnavajo po ZVEtL. V nadaljevanju bom predstavila nekaj teh sprememb, ki jih prinaša ZPP-E.

Tomaž Pavčnik

Smučki vržem na zrnat pomladanski sneg pred zgornjo postajo kabinske žičnice, nakar me skozi ščebet ptičev in blago brnenje sedežnic od nekod premoti otroški vzklik. A si vidu Primožiča! Spet Primožič. Očitno gre - vsaj na Krvavcu - za javno osebo. O Primožiču sem se namreč naposlušal prav vseh zadnjih deset minut, ko sem sedel v jajčku in zrl skozi okno. Starejši gospod nasproti mene je svojemu vrstniku tožil, da se v svojih letih bistveno hitreje utrudi. Drugi ga je poklopil, češ da je ob vseh koreninah tam zgoraj še mladenič, in dodal, ali ni videl spodaj Primožiča. Tudi meni je spodaj padel v oči sivolas gospod, ki se je z želvo pod pazduho premikal med ostalimi smučarji. Zdaj sem torej izvedel, da gre za krvavško legendo, 93-letnega gospoda, ki ima še vedno sezonsko vozovnico in je psihologu med podaljševanjem vozniškega dovoljenja preprosto predložil uradni izpisek svojih obiskov na Krvavcu, kamor se pripelje z avtom, odsmuča dve, tri ure in nato odšofira domov. To pa je ideal za stare dni, sem si mislil sam in najbrž tudi ostali trije potniki, ki so prav tako z radoživim spoštovanjem do starostnika poslušali dialog.

mag. Sandi Kodrič

Če nam letos z rekordom ni postregla Planica, pa je to nekaj tednov pozneje uspelo slovenski zakonodajni in izvršni oblasti. 6. aprila 2017 je vsota veljavnih zakonov (834) in podzakonskih predpisov (19.166) dosegla okroglo število 20.000. Med letoma 2006 in 2016 je število zakonov naraslo za 19 odstotkov, število podzakonskih aktov pa za 43 odstotkov. Še eno desetletje prej pa sta porasta teh dveh številk znašala 29 odstotkov in 219 odstotkov. Del krivde za hipertrofirano zakonodajo sicer leži pri Evropski uniji in njenem zavzemanju za vedno tesnejšo povezavo in birokratsko poenotenje članic (s čimer je nehote tudi sama prispevala k izstopu Velike Britanije in h krepitvi evroskeptične politike drugje v Evropi).

mag. Nataša Mlakar Sukič, dr. Valentina Franca

Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.

V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se ob oblikovanju rezervacij iz 20. člena priznajo odhodki, ki ustrezajo znesku 50 odstotkov oblikovanih rezervacij. Preostalih 50 odstotkov odhodkov se prizna ob porabi rezervacij.

Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne. Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Noseča delavka odhaja najprej na letni dopust, nato na bolniškega, šele nato bo nastopila starševski (porodniški) dopust. V času njene odsotnosti jo bo nadomeščala delavka, ki smo jo zaposlili na novo.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavcu, s katerim smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prihodnji mesec pogodba poteče.

Četrti odstavek 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13 - popr. in 52/16) se razveljavi.

Če gre za zahtevek po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, potem posebnosti, ki jih ureja ZFPPod, ne smejo lajšati oškodovančevega procesnega bremena, ki mu ga nalagajo splošna pravila ter s tem oteževati položaja domnevno odgovorne osebe.

Matej Vošner

Ali lahko osnovna šola ob strinjanju zaposlenih uvede biometrijske ukrepe s postavitvijo vrat pred vhodom v zbornico, ki se odpirajo na prstni odtis, z namenom, da se zaposleni izognejo nenehnemu odklepanju vrat in skrbi za ključe?

Pobudnica se ni strinjala s postopkom glasovanja učiteljskega zbora o izreku vzgojnega ukrepa njenemu sinu. Vzgojnemu ukrepu kot takemu ni oporekala, pač pa se ni strinjala z načinom glasovanja strokovnih delavcev šole.

Zoran Skubic

Izenačitev cen telefonskih pogovorov - zlasti kar zadeva gostovanje v tujih mobilnih omrežjih - je že dalj časa ena bolj prepoznavnih politik Evropske unije. Ni pa to edino področje, na katerem se pravo Unije dotika cenovne politike ponudnikov telekomunikacijskih storitev. V nedavno predloženem nemškem primeru je šlo za dilemo, ali lahko trgovec z vidika direktive o pravicah potrošnikov pri zagotavljanju storitve posebne (splošne) telefonske linije za poprodajne storitve svoje izdelke zaračunava po višji tarifi, kot je sicer veljavna za klice v fiksnih ali mobilnih omrežjih na določenem geografskem območju. Odgovor je (precej nepresenetljivo) seveda odklonilen ...

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča

Katja Drnovšek

Čeprav je varnost pacientov in zaposlenih v zdravstvu ključnega pomena za kakovost izvajanja zdravstvenih storitev, se prav ta problematika vedno znova pojavlja v središču strokovnih, javnih in medijskih razprav. V zadnjem času so kot posebej kritični vidiki slovenskega zdravstvenega sistema izpostavljeni primeri nasilja v zdravstvu, zdravstvene posledice migrantske krize, vedno aktualne čakalne dobe, medicinske napake, (ne)obveznost cepljenja, IT-novosti ter nekateri drugi dejavniki, ki bi lahko potencialno ogrozili varnost pacientov in zdravstvenih delavcev.

Boris Mitar

Dr. Andraž Teršek je poznan po svoji prefinjeni in kritični ustavniški drži, označevan je kot brez dlake na jeziku, kot človek in pravnik, ki reče bobu bob. Morda ga še najbolje opišeta njegova resnično impresivna strokovni in literarni opus. Dr. Teršek je ob številnih znanstvenih, strokovnih in časopisnih člankih na temo ustavništva, ustavne demokracije in ustavnega sodišča namreč tudi avtor monografij Svoboda izražanja, Ustavna demokracija in vladavina prava, Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo ter Odvetniška ustavnost in Pravna ignoranca škodi: kritika pravne prakse 2, zadnja monografija Socialna ustavna demokracija pa je v pripravi za tisk. Te teme je enkratno in postmodernistično vključil tudi v svoj literarni prvenec, roman Brutalci. Za javno poučevanje in kritično komentiranje prava, demokracije in politike pa je na začetku tega leta drugič prejel priznanje Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija pri SAZU.

dr. Nataša Hribar

Tokratni kotiček začenjam z nalogo: katero od navedenih različic glagolskih oblik bi izbrali v spodnjih primerih? Bi znali tudi razložiti, zakaj ste se odločili za določeno različico?

Janez Kranjc

Misel, ki bi se slovensko glasila "Ljudje ne vedo, kako velik vir dohodka je varčnost", je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa Paradoksi stoikov (VI, 49). Nastal je leta 46 pr. Kr. in ni imel večjega vpliva na kasnejši razvoj.

Toni Tovornik

Šestnajst držav članic Evropske unije namerava vzpostaviti okrepljeno sodelovanje za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva.

Patricij Maček

Torek, 4. 4. Sodniška etika. Na PF Univerze v Ljubljani je potekalo predavanje sodnice in nekdanje predsednice Sodnega sveta dr. Mateje Končina Peternel z naslovom Sodnik in izzivi poklicne etike. Dr. Končina Peternel je med drugim spregovorila o vplivu medijev na sojen

Patricij Maček

Torek, 4. 4. Politične konzultacije v Španiji. Državna sekretarka Sanja Štiglic se je v okviru političnih konzultacij v Madridu srečala z državnim sekretarjem za evropske zadeve na španskem zunanjem ministrstvu Jorgejem Toledom Albiňanom. Sogovornika sta posebno pozorno

13. april 1743 - Thomas Jefferson Rodil se je tretji ameriški predsednik Thomas Jefferson, eden glavnih avtorjev Deklaracije o neodvisnosti in vpliven politični filozof. 14. april 1877 - Rajko Nahtigal Rodil se je eden od ustanoviteljev ljublj

Patricij Maček

Potrebujete pravne informacije na enem mestu? Bi se radi seznanili z aktualnimi novicami iz sveta prava? Vse to brezplačno omogoča Spletni pravnik, ki uporabnikom nudi prebiranje pravnega bloga in izbranih pravnih novic ter omogoča uporabo pravnih pripomočkov in obrazcev.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 15/17 1. Okrožni državni tožilec - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. april. Ministrstvo za javno upravo 2. Višji svetovalec (6011) - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; rok je 14. april. 3. Višji svetovalec

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 129. redni seji (6. april 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - prva obravnava (ponovna obravnava), - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševan

7. april - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018, - predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, - predlog za sprejem avtentične razlage tretjega odstavka

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Družinski zakonik (DZ) (Ur. l. RS, št. 15/17) - veljati začne 15. aprila, uporabljati pa 15. aprila 2019, razen 17., 18., 19., 280. in 281. člena, ki se uporabljajo od 15. aprila 2017, 30. do 41. člena, ki se uporabljajo od

 
Splošni pogoji