O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 22, 8. 6. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Varovanje osebnih podatkov in transparentnosti pred pomembnimi izzivi

Mojca Prelesnik

Mojca_Prelesnik.jpg
Manj kot leto dni nas loči od začetka uporabe lani sprejete evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Sodeč po odzivih podjetij iz različnih sektorjev se gospodarstvo zaveda izzivov. Konkreten, sicer zelo pozen in težko pričakovan odziv države pa naj bi po zagotovilu Ministrstva za pravosodje dobili septembra letos v obliki predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko rečem, da je bilo leto 2016 prelomno za obe pravni področji, za kateri skrbi Informacijski pooblaščenec (IP). Poleg omenjene reforme varstva osebnih podatkov na ravni EU sta tudi področje dostopa do informacij javnega značaja lani zaznamovala novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in pa seveda rastoč obseg aktivnosti ter primerov, ki jih je IP obravnaval na obeh področjih.

IZPOSTAVLJAMO

Določila o pravici do letnega dopusta v kolektivnih pogodbah veljajo kljub novim pravilom v ZDR-1

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Nina_Scortegagna-Kavcnik.jpg
V Pravni praksi št. 14 je bil pred dvema mesecema objavljen moj odgovor na vprašanje, koliko letnega dopusta in regresa pripada delavki, ki se bo upokojila s 1. avgustom 2017, če delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Odgovor je doživel neverjeten odziv, tako od delavcev kot tudi od delodajalcev (fakultete, vrtci, šole, centri za socialno delo ipd.), ki so name začeli naslavljati vprašanja s prošnjo po pridobitvi dodatnih pojasnil, hkrati pa so želeli še...

Kdo "odpusti" direktorja

Tilen Tacol, Matevž Fortin

Tilen_Tacol.jpg
Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v...

Sivo polje kaznovanja - pravičnost kaznovalnih odškodnin

Katja Piršič

Ni slike
Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba...

VSEBINA

Mojca Prelesnik

Manj kot leto dni nas loči od začetka uporabe lani sprejete evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Sodeč po odzivih podjetij iz različnih sektorjev se gospodarstvo zaveda izzivov. Konkreten, sicer zelo pozen in težko pričakovan odziv države pa naj bi po zagotovilu Ministrstva za pravosodje dobili septembra letos v obliki predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko rečem, da je bilo leto 2016 prelomno za obe pravni področji, za kateri skrbi Informacijski pooblaščenec (IP). Poleg omenjene reforme varstva osebnih podatkov na ravni EU sta tudi področje dostopa do informacij javnega značaja lani zaznamovala novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in pa seveda rastoč obseg aktivnosti ter primerov, ki jih je IP obravnaval na obeh področjih.

mag. Matjaž Kovač

Zaradi specifičnosti urejanja pravnih razmerij, ki nastanejo v logističnem okolju, bi bila logistična pogodba kompleksna pogodba gospodarskega prava, ki bi zajemala določila prevozne, prodajne, špediterske in hrambene pogodbe. Kot osnovo za ureditev pravnih razmerij v logističnem podjemu, bi lahko prevzeli določena določila mandatne in podjemne pogodbe. Pravna narava logistične pogodbe je lahko odvisna od opredelitev izvora samega pogodbenega razmerja. Kot subjekta logistične pogodbe se izpostavljata naročnik podjema in logistični podjemnik. Pojem logističnega podjemnika združuje kompleksen sklop storitev, namenjenih izvedbi logističnega podjema, in usklajuje delo med različnimi izvajalci.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V Pravni praksi št. 14 je bil pred dvema mesecema objavljen moj odgovor na vprašanje, koliko letnega dopusta in regresa pripada delavki, ki se bo upokojila s 1. avgustom 2017, če delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Odgovor je doživel neverjeten odziv, tako od delavcev kot tudi od delodajalcev (fakultete, vrtci, šole, centri za socialno delo ipd.), ki so name začeli naslavljati vprašanja s prošnjo po pridobitvi dodatnih pojasnil, hkrati pa so želeli še dodatno potrditev, da moj zapisani odgovor drži, saj so od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delali drugače.

Tilen Tacol, Matevž Fortin

Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v razmerju vzajemne funkcionalne odvisnosti ali drugih oblik vzročno-posledične povezanosti. Problematična so zlasti vprašanja, povezana s prenehanjem statusnopravnega položaja in posledičnim prenehanjem pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb, ter razmerje med tema položajema. Eno takih, ki doslej v teoriji ni bilo deležno podrobnejše obravnave, je vprašanje, kdo oziroma kateri subjekt ali organ je tisti, ki v imenu in za račun družbe (delodajalca) nastopa pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodni osebi.

Luka Mišič, dr. Grega Strban

V ponedeljek, 10. aprila 2017, je Društvo za delovno pravo in socialno varnost na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organiziralo strokovni posvet društva, na katerem so člani omizja v luči reformnih zakonodajnih sprememb na področju zdravstva kritično razpravljali predvsem o predlogu novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, natančneje, o smotrnosti, primernosti in nekaterih pričakovanih pravnih posledicah napovedanega zdravstvenega nadomestila, ki naj bi ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Od tedaj je minilo že kar nekaj časa in zdi se, da zdravstveno nadomestilo - kot je bilo vključeno v predlog zakona - ne bo ugledalo luči dneva. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje naj bi nadomestil (dopolnilni) zdravstveni prispevek v višini 2,1 odstotka bruto dohodka posameznika.

Barbara Povše Golob Maša Drofenik

Zahteve po blokadah in preusmeritvah domen z namenom preprečevanja dostopa do nezakonitih spletnih vsebin niso nič novega. Z njimi se vse pogosteje srečujejo različni ponudniki storitev informacijske družbe pri nas in v tujini. Vendar imajo te zahteve brez poznavanja delovanja sistema domenskih imen (ang. Domain Name System) oziroma DNS lahko tudi širše in neželene pravne posledice. Obenem pa ne odpravljajo problema, saj sporna vsebina kljub blokadi oziroma preusmeritvi domene ostaja dostopna na spletu.

Tomaž Pavčnik

Naj zasnujem izmišljeno zgodbo s priloženim vprašanjem, na katerega si lahko vsak odgovori po svoje. Najprej k vprašanju: kako bi se na zgodbo, če bi bila resnična, odzivali posamezni sodniki in kako sodstvo kot sistem?

Primož Cencelj

Marsikdo se verjetno spomni igre podajanja vročega krompirja okoli tabornega ognja. Pri tej igri je cilj ravno spečen krompir čim prej predati sosedu, da nam ne opeče rok. V finančnem svetu bi lahko omenjeno uporabili kot prispodobo za vse "vroče" naložbe, katerih cene ne odražajo poštene vrednosti, temveč se z njimi samo špekulira. Kar z drugimi besedami pomeni, da na nadaljnjo rast vplivata bolj čredna mentaliteta in rast povpraševanja kot pa karkoli drugega. Problem pa nastopi, ko na neki točki vernikov zmanjka in se naložba spet vrne v normalna cenovna izhodišča.

Katja Piršič

Časi, ko je bilo odškodninsko pravo namenjeno izključno povrnitvi škode v obliki restitucije, kompenzacije in satisfakcije, so minili. Država z izvrševanjem podeljene kaznovalne funkcije ne zmore več učinkovito varovati temeljnih pravnih dobrin, saj navkljub jasnim določbam kazenskega ali prekrškovnega prava nekatera ravnanja posameznikov očitno posegajo v pravno zavarovane dobrine drugih, kljub temu pa so izvzeta iz sfere kaznivega in niso ustrezno sankcionirana. Iz tega razloga je treba zaščito elementarnih dobrin družbe s prenosom težišča kaznovanja in prevencije zagotoviti v sklopu izravnalne funkcije odškodninsko-pravnega področja. V osrčju slednjega dandanes sicer še vedno prevladujeta oškodovanec in njegov pravni položaj, kar pa bi bilo treba spremeniti s postopnim uvajanjem kaznovalnih odškodnin, ki se kot zelo priročne izkažejo v primerih "stavke" kriminalitetno-penalnega sistema.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Pogodbo o zaposlitvi nameravamo skleniti z vodilnim delavcem. Ker bo njegova plača visoka, bi se radi z njim dogovorili, da mu dodatek za delovno dobo, ki ga določa kolektivna pogodba, ne pripada.

mag. Nataša Belopavlovič

Naši delavki je bila z odločbo invalidske komisije ZPIZ priznana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Preverili smo različne možnosti za njeno premestitev, vendar ugotavljamo, da nimamo ustreznega dela zanjo. Delavka je stara 46 let in je bila pri nas zaposlena sedem let.

dr. Nana Weber

Naša delavka se bo upokojila s 1. avgustom 2017. Smo fakulteta in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Ni mogoče govoriti o prenehanju potrebe po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če tožena stranka istočasno ugotavlja, da tožnici ni mogoče zagotoviti dela pri uporabniku, hkrati pa k temu istemu uporabniku napoti nove delavce, s katerimi v ta namen sklene pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela, kakršnega bi glede na pogodbo o zaposlitvi lahko opravljala tudi tožnica.

Pobudnica se je na Varuha človekovih pravic (Varuh) obrnila zaradi po njenem mnenju pomanjkljivega plačilnega naloga Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (prekrškovni organ), saj iz njega ni bilo možno razbrati višine izrečene globe za vsak posamezni prekršek.

Matej Vošner

Ali je dopustno za in v imenu društva fotografirati mladoletne otroke na javnem kraju, kjer se odvija javni dogodek, katerega organizator je nekdo tretji, in sicer z namenom, da se posnete fotografije uporabijo za komunikacijska gradiva tega društva?

dr. Eneja Drobež

V skladu z drugim odstavkom 24. paragrafa osme knjige nemškega Socialnega zakonika (Sozialgesetzbuch VIII, SGB VIII) ima vsak otrok, ko dopolni eno leto, v okviru predšolske vzgoje pravico do namestitve v vrtcu ali organiziranem varstvu (nem. frühkindliche Förderung). BGH je odločilo, da imajo otrokovi starši, če mu pristojni organ varstva ne zagotovi, v primeru krivdnega ravnanja organa pravico do odškodnine zaradi izgube prihodka iz dela.

Lena Šutanovac

Tagayeva in drugi proti Rusiji je ena izmed najbolj prelomnih in obsežnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadnjem času. Zadeva se nanaša na čečenski teroristični napad na osnovno šolo v mestu Beslan septembra 2004. V zasedi, ki je trajala približno tri dni in v kateri je bilo zajetih okoli 1.000 talcev, je umrlo več kot 330 ljudi. Na ESČP se je obrnilo kar 409 pritožnikov, ki so zatrjevali številne kršitve Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).

dr. Aleksij Mužina

Urejanje notranje organizacije države (iure imperii) je odvisno le od ustavnega sistema posamezne države članice, zato naj vanj pravo Unije ne posega. Sodišče EU je tako že večkrat priznalo, da lahko vsaka država članica prosto in kakor se ji zdi najbolj primerno razdeli pristojnosti na nacionalni ravni ter da je način, kako države članice organizirajo izvajanje javnih pooblastil znotraj države, odvisen le od ustavnega sistema posamezne države članice.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 11. maj, 16. maj, 17. maj

Petra Hren

"Ali so za zaostanke res krivi odvetniki?" je uvodoma začel svoje predavanje odvetnik Matija Testen pred več kot dvesto kolegi pravniki v Portorožu. S provokativnim vprašanjem je vzbudil pomisleke o smiselnosti in dopustnosti novosti, ki jih prinaša novela ZPP-E, ki je bila nedvomno ena izmed najbolj aktualnih tem v okviru XV. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 13. in 14. aprila 2017 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Obširna novela ZPP-E pomeni velik poseg v dosedanjo ureditev pravdnega postopka, svoje pomisleke pa je podal tudi profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič, ki je povedal, da je bil namen novele predvsem skrajšanje teka sodnih postopkov; ali je to doseženo, bo pokazala šele praksa, pri tem pa igrajo pomembno vlogo ne le prvostopenjska, temveč tudi drugostopenjska sodišča oziroma - po besedah prof. Galiča - tudi "razveljavišča".

dr. Nataša Hribar

Zadnja dva kotička sem namenila vprašanjem prevzemanja besed v slovenščino. Tokrat temo nadaljujem z vprašanjem, kako v slovenščino prevzeti besede (občna in lastna imena) iz jezikov, ki za zapis ne uporabljajo latinice.

Toni Tovornik

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je konec maja predstavil prvo letno poročilo zagovornika, ki med drugim vsebuje pregled pobud in prijav.

Patricij Maček

Torek, 23. 5. Poročilo Varuha. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic (Varuh) za leto 2016 predsedniku vlade dr. Miru Cerarju. Ta je izrazil zadovoljstvo ob tem, da Varuh na mnogih področjih zaznava velik naprede

Patricij Maček

Torek, 23. 5. Kopališča v Evropi. Evropska komisija (EK) in Evropska agencija za okolje (EEA) v letnem poročilu o kakovosti kopalnih voda ugotavljata, da je kakovost kopalnih voda v Evropi boljša kot kadarkoli prej. Več kot 85 odstotkov kopališč v Evropi je leta 2016 us

8. junij 632 - Mohamed V Medini je umrl utemeljitelj muslimanske vere in muslimanske skupnosti ter prerok Mohamed. 9. junij 1508 - Primož Trubar Na Rašici pri Velikih Laščah se je rodil slovenski protestantski duhovnik, utemeljitelj slovenskeg

Lora Briški

Portal odprtih podatkov Evropske unije (EU) je namenjen enostavnemu dostopanju do podatkov o EU, ki so jih zbrale različne institucije in organi EU in se lahko uporabijo za opravljanje raziskav, pisanje člankov ali v druge namene.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 26/17 1. Višji sodnik na Višjem sodišču v Kopru na oddelku za civilno sodstvo - Vrhovno sodišče RS; rok je 10. junij. Ur. l. RS, št. 27/17 2. Višji sodnik na Upravnem sodišču RS, s predvideno razporeditvijo na oddelek za javne financ

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 136. redni seji (24. maj 2017): - predlog zakona o urejanju prostora, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, - predlog zakona o Prešernovi nagradi, - predlog zakona o spremembah Zakona o glavnem mestu Republike S

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o probaciji (ZPro) ) (Ur. l. RS, št. 27/17) - veljati začne 17. junija. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) (Ur. l. RS, št. 27/17) - veljati začne 2. julija. 3. Zakon o ugotavl

 
Splošni pogoji