O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 23, 15. 6. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Komisija za preprečevanje korupcije - danes

Boris Štefanec

Boris_Stefanec.jpg
Komisija za preprečevanje korupcije je 29. maja letos predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo v Sloveniji za leto 2016, nato pa je oba dokumenta predala še predsedniku RS Borutu Pahorju. Majhna, a pomembna značilnost, ki označuje zadnje, tretje letno poročilo sedanjega senata komisije, je sprememba dosedanjega negativnega trenda glede števila prejetih prijav, prejeli smo jih 77 več kot leto prej. Če je do sedaj veljalo, da je zmanjševanje števila prijav pomenilo med drugim tudi zmanjševanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo, sedanji pozitivni trend pomeni povečanje tega zaupanja. V strukturi rešenih zadev, rešili smo jih nekaj manj kot 1.100, sta jasno vidna dva poudarka. Skupno število rešenih zadev je opazno manjše kot lansko leto, ko smo jih rešili nekaj čez 1.500, ker je bil večji poudarek dan sistemskim problemom, ki so na področju boja zoper korupcijo zaznani v naši družbi - javna naročila v zdravstvu, nezakoniti vplivi na področju kadrovanja in na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države, problematika prijavljanja premoženjskega stanja in dolžnega izogibanja nasprotju interesov kot dve bistveni področji omejevanja korupcije na lokalnih nivojih, analiziranje načrtov integritete kot pomembnega orodja javnega sektorja za obvladovanje in preprečevanje korupcijskih tveganj, stalna analiza akcijskih načrtov v luči izvajanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, mednarodno sodelovanje.

IZPOSTAVLJAMO

Svoboda izražanja glede holokavsta

dr. Andraž Teršek

Andraz_Tersek.jpg
V Strasbourgu je zadeva jasna in to pravno vprašanje razjasnjeno: najprej Komisija in kasneje ESČP sta oblikovala in utrdila pravno prakso, da konvencijska in s tem temeljna človekova pravica do svobode izražanja ne vključuje pravice in svobode do zanikanja holokavsta (ang. holocaust denial). V Strasbourgu je to postala teorija, doktrina, norma.

Kaj je Uber?

Primož Mikolič, Ivo Grlica

Primoz_Mikolic.jpg
Pojav sodelovalnega gospodarstva (ang. sharing economy, tudi delitvena ekonomija) ter inovativnih spletnih sodelovalnih platform tipa Uber in Airbnb je dodobra pretresel ustaljene zakonitosti, na katerih temelji ponujanje nekdaj povsem klasičnih storitev, kot so taksi prevozi ali oddajanje sob turistom. Obenem so takšne sodelovalne platforme odprle številna vprašanja glede pravne in davčne obravnave njihovih dejavnosti. Da slednja še danes niso dokončno rešena in da na tem področju lahko...

K spreminjanju stvarnega prava I

dr. Andrej Berden

Andrej_Berden.jpg
Ni povsem jasno, ali je spreminjanje stvarnopravne zakonodaje del projekta ministra Klemenčiča spreminjanja zakonodaje kar počez ali je to projekt treh izmed nedvomno najuglednejših stvarnopravnih teoretikov in profesorjev stvarnega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Renata Vrenčurja in dr. Nine Plavšak. Vsekakor so ti trije februarja 2016 na Ministrstvo za pravosodje naslovili Strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonih (v nadaljevanju Pobuda)...

VSEBINA

Boris Štefanec

Komisija za preprečevanje korupcije je 29. maja letos predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo v Sloveniji za leto 2016, nato pa je oba dokumenta predala še predsedniku RS Borutu Pahorju. Majhna, a pomembna značilnost, ki označuje zadnje, tretje letno poročilo sedanjega senata komisije, je sprememba dosedanjega negativnega trenda glede števila prejetih prijav, prejeli smo jih 77 več kot leto prej. Če je do sedaj veljalo, da je zmanjševanje števila prijav pomenilo med drugim tudi zmanjševanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo, sedanji pozitivni trend pomeni povečanje tega zaupanja. V strukturi rešenih zadev, rešili smo jih nekaj manj kot 1.100, sta jasno vidna dva poudarka. Skupno število rešenih zadev je opazno manjše kot lansko leto, ko smo jih rešili nekaj čez 1.500, ker je bil večji poudarek dan sistemskim problemom, ki so na področju boja zoper korupcijo zaznani v naši družbi - javna naročila v zdravstvu, nezakoniti vplivi na področju kadrovanja in na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države, problematika prijavljanja premoženjskega stanja in dolžnega izogibanja nasprotju interesov kot dve bistveni področji omejevanja korupcije na lokalnih nivojih, analiziranje načrtov integritete kot pomembnega orodja javnega sektorja za obvladovanje in preprečevanje korupcijskih tveganj, stalna analiza akcijskih načrtov v luči izvajanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, mednarodno sodelovanje.

mag. Boštjan Rejc

Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.

mag. Sanja Vujanović

Dolžnikova zamuda je posebna vrsta kršitve obveznosti, ko dolžnik ne izpolni obveznosti ob zapadlosti, pri tem pa ta obveznost še vedno obstaja in jo je še vedno mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge, z zakonom določene pravne posledice. Obligacijski zakonik (OZ) dolžnikovo zamudo in njene pravne posledice ureja nepregledno in na različnih mestih splošnega dela. Pravne posledice zamude ureja med posebnostmi denarnih obveznosti (zamudne obresti), pri pravici do povračila škode (odškodnina, prehod rizika), določbe o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve pa so uvrščene med posebnosti dvostranskih (vzajemnih) pogodb. Ena od pravnih posledic dolžnikove zamude je tako tudi prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.

Karin Drole

Splošni upravni postopek do leta 2007 ni poznal instituta odpovedi pravici do pritožbe, saj mu je teorija strogo nasprotovala. Kljub temu je zakonodajalec z novelo E Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-E) institutu namenil mesto tudi v tem postopku. Z njim je želel pospešiti tek upravnih postopkov in strankam omogočiti hitrejše uresničevanje pridobljenih pravic. Vendar omenjeni institut ne dosega zastavljenih ciljev, zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi alternativnih ukrepov.

dr. Andraž Teršek

V Strasbourgu je zadeva jasna in to pravno vprašanje razjasnjeno: najprej Komisija in kasneje ESČP sta oblikovala in utrdila pravno prakso, da konvencijska in s tem temeljna človekova pravica do svobode izražanja ne vključuje pravice in svobode do zanikanja holokavsta (ang. holocaust denial). V Strasbourgu je to postala teorija, doktrina, norma.

Primož Mikolič, Ivo Grlica

Pojav sodelovalnega gospodarstva (ang. sharing economy, tudi delitvena ekonomija) ter inovativnih spletnih sodelovalnih platform tipa Uber in Airbnb je dodobra pretresel ustaljene zakonitosti, na katerih temelji ponujanje nekdaj povsem klasičnih storitev, kot so taksi prevozi ali oddajanje sob turistom. Obenem so takšne sodelovalne platforme odprle številna vprašanja glede pravne in davčne obravnave njihovih dejavnosti. Da slednja še danes niso dokončno rešena in da na tem področju lahko pričakujemo še kar nekaj razvoja, kaže tudi nedavno mnenje pravobranilca Macieja Szpunarja v odmevni zadevi Uber, ki v pravno razpravo vnaša novo dinamiko ter odpira nekaj pred tem povsem prezrtih vprašanj.

dr. Jorg Sladič

Visokošolski kolegi so mi pred kratkim v vpogled predložili nekaj listin o dogodkih na Vrhovnem sodišču glede svobode govora vrhovnih sodnikov. Ti nedavni dogodki na Vrhovnem sodišču glede razprave o omejitvi pravice sodnika do izražanja odpirajo več vprašanj, ki se v drugih delih pravosodja razumejo kot problematika krepitve zaupanja v sodstvo. Kakor je ugotovila Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, je zaupanje javnosti temelj legitimnosti sodstva. Verjetno ne bo kakšna novost, niti kakšna herezija, če napišem, da zaupanje v sodstvo v Sloveniji ni na taki ravni kot v državah razvite Evrope, razlog za to je še danes očiten primanjkljaj iz preteklosti. Kljub četrt stoletja nove ustave sodstvo do danes ni bilo sposobno pridobiti ugleda, ki ga ima v zahodnoevropskih državah.

dr. Janja Hojnik

Uber ni zanimiv le za navdušence nad različnimi poslovnimi modeli, ki jih prinaša digitalizacija, ampak tudi za vse tiste, ki jih zanimajo primerjalnopravne analize. Kot eden najbolj znanih primerov storitev sodelovalnega gospodarstva Uber ponuja platformo, ki omogoča povezovanje med ljudmi, ki ponujajo prevoze, in tistimi, ki iščejo prevoz na določeno destinacijo. V številnih zadevah po celotnem svetu je Uber zastopal enotno stališče o svojem pravnem statusu: nismo taksi podjetje, ampak tehnološko podjetje.

dr. Jože Mencinger

Magna in dogajanje okrog nje v veliki meri simbolizirata ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do sveta, prebivalstva in zemlje. Oblasti skrbi predvsem, kaj bodo o nas mislili tuji investitorji, manj važno, razen pred volitvami, je, kaj mislijo državljani, skrb za zemljo pa je povsem odveč. A lotimo se stvari brez predsodkov in brez vere, da so tuje naložbe mana z neba, z enostavno ekonomiko. Nesporno je, da bo Magna dvignila slovenski bruto domači produkt, saj vanj šteje vse, kar je narejeno ali pobarvano na ozemlju Slovenije, ne glede na to, kdo to naredi. Manj gotovo je, da bo Magna povečala bruto nacionalni produkt, pri katerem je važno, kaj naredijo in dobijo slovenski državljani, doma ali v tujini, kot delavci ali kot lastniki.

dr. Andrej Berden

Ni povsem jasno, ali je spreminjanje stvarnopravne zakonodaje del projekta ministra Klemenčiča spreminjanja zakonodaje kar počez ali je to projekt treh izmed nedvomno najuglednejših stvarnopravnih teoretikov in profesorjev stvarnega prava: dr. Mihe Juharta, dr. Renata Vrenčurja in dr. Nine Plavšak. Vsekakor so ti trije februarja 2016 na Ministrstvo za pravosodje naslovili Strokovno pobudo za dopolnitev ureditve nekaterih institutov stvarnega prava v SPZ in drugih zakonih (v nadaljevanju Pobuda) z utemeljitvijo, da "se pravila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) uporabljajo od 1. januarja 2003, torej že več kot 13 let, ter da ureditev nekaterih institutov v SPZ in nekaterih drugih zakonih ne ustreza več v celoti potrebam sodobnega življenja, ureditev nekaterih pravil pa povzroča nejasnosti". Kot rezultat te ugotovitve so bile predlagane spremembe SPZ, ki radikalno spreminjajo ne le SPZ, temveč dosedanje pojmovanje stvarnega prava in vloge SPZ v njem. Imenovana je bila delovna skupina iz vrst uglednih strokovnjakov, vendar pa omenjena pobuda ni naletela na ugoden sprejem. Nasprotno.

dr. Andrej Berden

Analiza Pobude (glej K spreminjanju stvarnega prava I) in razmišljanje o resničnih vzrokih za Pobudo nas pripeljeta do zaključka, da ima marsikatera predlagana sprememba svoj izvor in vzrok v novem in po mojem mnenju nesprejemljivem sistemu zemljiške knjige ter v razmerju zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Oba zakona, ki urejata to področje, tako Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) kot Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), določata, da sta zemljiški kataster in kataster stavb temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah. Pokazalo pa se je, da kataster kot tovrstna evidenca ne more zadovoljiti vseh zahtev pravnega sistema, prav tako pa se je pokazalo tudi, da ni jasno, kaj s povsem osiromašeno zemljiško knjigo - razen vpisovanja vsakokratnega lastnika in izvedenih stvarnopravnih pravic ter nekaterih obligacijskih pravic in zaznamb - sploh početi. Iz nosilca razpolagalnega pravnega posla kot enega od nujno potrebnih elementov pridobitve, spreminjanja in prenehanja stvarnopravnih pravic na nepremičninah, ki bi moral imeti jasno določen predmet kot bistveno sestavino vsakega pravnega posla, je hočeš nočeš postala čisti digitalno-tehnično-zapisovalni instrumentarij, katerega vlogo bi z nekaj modifikacijami zlahka prevzel kataster, in pravniki in pravo ne bi bili več tisti, ki bi urejali nepremičninska pravna razmerja, temveč bi bili to v celoti geodeti in kataster. Stališča o tem, da ZZK ni zgolj izvedbeni in procesnopravni zakon, temveč tudi materialnopravni zakon, ki lahko določa "nove stvarne pravice", so nesistemska, medtem ko podrejenost ZZK ZEN očitno nikogar ne moti. Če je namreč kataster temeljna evidenca, kakšna evidenca je potem zemljiška knjiga? Že sama opredelitev zemljiške knjige kot javne evidence o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je v nasprotju z omenjeno definicijo katastra kot temeljne evidence. Sistem, ki je povsem skladno deloval in na katerem temelji Stvarnopravni zakonik kot osnovni pravni akt, na podlagi katerega se urejajo pravna razmerja glede nepremičnin, je imel v ta namen tri medsebojne povezave oziroma stične točke. V zemljiški knjigi kot pravnem registru sta se evidentirala dva stvarnopravna podatka, in sicer kultura in površina zemljišča, v katastru pa en pravni podatek, ki je bil hkrati, ko je bil evidentiran v zemljiški knjigi, tudi dejanski podatek, to je lastništvo.

Bitcoin, virtualna valuta, se ne šteje za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Prav tako se bitcoin ne šteje za finančni instrument.

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o trošarinah (ZTro-1), ter pod pogoji in načini iz 7. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah imajo pravico do vračila celotnega zneska plačane trošarine za vse skupine trošarinskih izdelkov naslednje osebe:

Podatke o računih in poslovnih prostorih, ki so bili posredovani v davčno potrjevanje, lahko zavezanci pridobijo preko portala eDavki.

Svet ECB je 8. junija 2017 v Talinu sklenil, da pusti obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma -0,40 odstotka. Svet pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Za čas delavčeve daljše bolniške odsotnosti nameravamo urediti nadomeščanje z novo zaposlitvijo.

dr. Nana Weber

Zakon o javnih uslužbencih v 1. členu določa, da je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, javni sektor pa sestavljajo tudi javni zavodi. V 3. členu določa, da veljajo za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivna pogodba, če ta ali drug posebni zakon ne določa drugače. V prehodni določbi, tj. 1. točki prvega odstavka 203. člena, pa določa, da prenehajo veljati posamezne določbe (razen izvzetih) Zakona o delavcih v državnih organih.

Maša Mihelj

Delavcu bo delovno razmerje zaradi prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo sredi meseca avgusta.

Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom "fleksibilnosti" glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa.

Matej Vošner

Ali lahko potencialni novi člani knjižnice, če v to izrecno privolijo, pošljejo fotokopijo osebne izkaznice oziroma potnega lista po navadni oziroma e-pošti knjižnici, v katero se včlanjujejo, pri čemer bi pristojna oseba izvedla vpogled v fotokopijo osebnega dokumenta, preverila istovetnost, nato pa fotokopijo uničila?

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je v prometni nesreči izgubila sina. Umrl je kot kolesar zaradi posledic poškodb, ki mu jih je povzročil vinjen voznik. V kazenskem postopku zoper povzročitelja prometne nesreče ji ni bila dana možnost, da bi uveljavljala odškodnino, postopek pa se je zaključil brez njene vednosti.

Lena Šutanovac

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v marčevski sodbi Pihl proti Švedski ugotovilo, da upravljavec bloga (ali podobne spletne platforme) ni odškodninsko odgovoren za žaljive anonimne komentarje na svoji spletni strani. Sodba je posebej zanimiva, saj v nekaterih pogledih odstopa od ustaljene sodne prakse ESČP.

Državno pravobranilstvo

V Pravni praksi je bil objavljen prispevek, v katerem je predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji. Prispevek vsebuje nedoslednosti in navedbe, za katere v besedilu sodbe ni prav nobene podlage. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je v postopku pred ESČP zastopalo Republiko Slovenijo, zato meni, da je zaradi zagotovitve boljše strokovne razprave o zadevi Vaskrsić treba opozoriti na ključne napake v navedenem prispevku.

Zoran Skubic

Z množičnim pojavom cenovno dostopnih mobilnikov je telefonska mobilnost postala del vsakdana. Težko si je predstavljati, da bi že en sam dan preživeli brez te neposredne povezave v širši svet. Vseeno pa tovrstna mobilnost ni brez cene, saj se dostikrat po nepotrebnem zajeda v naš prosti čas, zasebnost in prepogosto tudi v naše osebne podatke. Direktiva o univerzalnih storitvah za države članice med drugim določa obveznost zagotoviti, da imajo naročniki javno dostopnih telefonskih storitev pravico do vpisa v javno dostopen (telefonski) imenik in da so njihove informacije na voljo ponudnikom tovrstnih imeniških storitev ali imenikov. Vprašanje, pred kratkim postavljeno Sodišču EU, pa je bilo, ali ima do tovrstnih podatkov prost (tj. nediskriminatoren) dostop tudi ponudnik imeniških storitev iz druge države članice. In če ga ima, kaj lahko stori naročnik proti objavi svojih naročniških podatkov v tujini, če je že privolil v njihovo objavo v "domačih" imenikih.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 17. maj in 18. maj

dr. Andraž Teršek

Profesor dr. Umberto Galimberti je pomemben, po svoji znanstveni odličnosti in umni suverenosti pa svetovno prepoznan, spoštovan in cenjen italijanski filozof. Je upokojen, deloval pa je kot univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije v Monzi in Benetkah. Je član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov. Njegov opus strokovnih in znanstvenih publikacij je impozanten. Za svoje delo je prejel številne znanstvene nagrade. V slovenski jezik so prevedena tri profesorjeva odmevna in odlična monografska dela.

Primož Rataj

Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.

dr. Nataša Hribar

V tokratnem kotičku bom spregovorila o posebni oblikoslovni kategoriji, ki jo imenujemo živost. Gre za kategorijo, ki zadeva samostalnike moškega spola v ednini, kadar ti označujejo nekaj, kar je živo (oseba ali žival, npr. imam brata, konja) ali kar je bilo živo (npr. jem piščanca). Pri teh samostalnikih je tožilnik ednine enak rodilniku, medtem ko je pri t. i. neživih samostalnikih ta enak imenovalniku (to je avto, imam avto).

Janez Kranjc

Rek, ki bi se slovensko glasil Pozno dojamejo, navaja Cicero v enem svojih pisem prijateljem (Ad fam. VII, 16). V njem piše znamenitemu pravniku Gaju Trebaciju Testi v Galijo. Med drugim pravi, da se je Trebacij za razliko od Trojancev, ki so pozno dojeli ukano s trojanskim konjem, v novem okolju hitro znašel. Omenja tudi, da je Balbus Trebaciju napovedoval bogastvo. Ob tem ni jasno, ali je mislil denarno bogastvo ali bogastvo v smislu stoiškega reka, da so bogati vsi, ki lahko uživajo nebo in zemljo (omnes esse divites, qui caelo et terra frui possint).

Toni Tovornik

Državno pravobranilstvo v Poročilu o delu za leto 2016 navaja, da je lani prejelo 39.063 zadev, kar je 4,7 odstotka manj kot leta 2015, ko je prejelo 40.986 zadev.

Patricij Maček

Torek, 6. 6. Energetski koncept Slovenije. "Z današnjim dnem začenjamo razpravo o Energetskem konceptu Slovenije. Naše vodilo je, da na osnovi strokovnih podlag, predlogov in odzivov strokovnjakov pripravimo strnjen strateški dokument, ki bo podal glavne usmeritv

Patricij Maček

Torek, 6. 6. Poročilo o drogah. Objavljeno je bilo Evropsko poročilo o drogah 2017, ki vsebuje celovito analizo nedavnih trendov v zvezi s stanjem glede drog v Evropi, z razvojem na evropskem trgu drog, z uporabo drog med mladimi in nevarnostmi, ki jih prinašajo

15. junij 1215 - Magna Charta Libertatum Angleško plemstvo in duhovščina sta od kralja Ivana Brez dežele izsilila s pečatom potrjeno Veliko listino svoboščin, najpomembnejši staroangleški temeljni zakonik. Zakon je bil povzetek starega fevdalnega prava in je vsebova

Lora Briški

Legal Dictionary - Law Definitions and Thesaurus je enostavna aplikacija, ki uporabnika vpelje v svet angleške pravne terminologije. Vključuje več kot 58.000 opredelitev pravnih izrazov in prek 42.000 zvočnih posnetkov njihovih izgovarjav. Besedišče črpa z različnih pravnih področij, tako pogodbenega, delovnega in odškodninskega prava kot tudi davčnega, gospodarskega, družinskega in kazenskega prava. Poleg pravnih terminov in njihovih opredelitev vsebuje tudi pomembnejše primere iz sodne prakse sodišč v Združenih državah Amerike, pri katerih sta predstavljena tako dejansko stanje kot odločitev sodišča, pri tem pa so posebej izpostavljena pomembnejša pravna vprašanja in morebitne posledice odločitve za nadaljnji pravni razvoj. Aplikacija nadalje priporoči tudi literaturo, ki lahko bralcu o predstavljenem primeru ponudi dodatne informacije. Uporabnik lahko opredelitve pojmov v aplikaciji, do katerih želi imeti hiter dostop, označi s kazalom in tako enostavno vnovič dostopa do shranjenih opredelitev in sodnih primerov.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 27/17 1. Višji sodnik na Upravnem sodišču RS, s predvideno razporeditvijo na oddelek za javne finance - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 17. junij. UL C 164 A 2. Pravnik (ECA/2017/7) - Evropsko računsko sodišče; rok j

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 178. dopisni seji (5. junij 2017): - pozitivno stališče do Osnutka uredbe o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 138. redni seji (8. junij 2

6. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 9. junij - predlog sklepa o odpravi nezakonitega ravnanja v Občini Kostanjevica na Krki, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o strokovnih

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o športu (ZŠpo-1) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junija. 2. Zakon o dopolnitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI-A) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junij

 
Splošni pogoji