O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 24-25, 22. 6. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Kaj storiti z neliberalno demokracijo

Matej_Avbelj.jpg

dr. Matej Avbelj

Kot veste, v Srednji in Vzhodni Evropi že nekaj let razsaja virus neliberalne demokracije. Virus, ki ima že dolge zgodovinske korenine, pravzaprav kar domovinsko pravico v teh krajih, se je po letu 1990 potuhnil. Številni so bili prepričani, da so ga ruševine berlinskega zidu, ki so padle nanj, dokončno eliminirale. To je bila velika zmota. Virus se je izkazal za vgrajenega v DNK ljudi, živečih v teh krajih, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo našel dovolj spreten politik, ki ga bo oživil, zato da bi sebi zagotovil kar najbolj neomejeno, čim daljšo in karseda dobičkonosno oblast. Madžarska, Poljska pa tudi Slovenija na svoj specifičen, v evropski javnosti nerazumljen in zato spregledan način so svetilniki neliberalne demokracije v Evropi. Ta je nezdružljiva s temeljnimi vrednotami Evropske unije. A kaj lahko slednja sploh stori, da tako stanje če že ne popravi, vsaj začne reševati?

IZPOSTAVLJAMO

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

dr. Nataša Pirc Musar

Natasa_Pirc-Musar.jpg
Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.

Neposredna plačila podizvajalcem po ZJN-3 in OZ s poudarkom na pripoznavi terjatve

Klemen Valter

Klemen_Valter.jpg
Neposredna plačila podizvajalcem po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) niso več zakonsko obvezna, kot so bila po prej veljavnem Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), ki je z novelo ZJN-2B uvedel zakonsko obvezna neposredna plačila podizvajalcem. Podizvajalci pa imajo po ZJN-3 še vedno možnost, da sami predložijo zahtevo za neposredno plačilo v ponudbi glavnega izvajalca; ali pa zahtevajo neposredno plačilo kadarkoli kasneje tekom izvajanja javnega naročila gradnje ali storitve (ob začasnih...

Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb

mag. Almin Gorinjac

Almin_Gorinjac.jpg
V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram...

VSEBINA

dr. Matej Avbelj

Kot veste, v Srednji in Vzhodni Evropi že nekaj let razsaja virus neliberalne demokracije. Virus, ki ima že dolge zgodovinske korenine, pravzaprav kar domovinsko pravico v teh krajih, se je po letu 1990 potuhnil. Številni so bili prepričani, da so ga ruševine berlinskega zidu, ki so padle nanj, dokončno eliminirale. To je bila velika zmota. Virus se je izkazal za vgrajenega v DNK ljudi, živečih v teh krajih, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo našel dovolj spreten politik, ki ga bo oživil, zato da bi sebi zagotovil kar najbolj neomejeno, čim daljšo in karseda dobičkonosno oblast. Madžarska, Poljska pa tudi Slovenija na svoj specifičen, v evropski javnosti nerazumljen in zato spregledan način so svetilniki neliberalne demokracije v Evropi. Ta je nezdružljiva s temeljnimi vrednotami Evropske unije. A kaj lahko slednja sploh stori, da tako stanje če že ne popravi, vsaj začne reševati?

dr. Nataša Pirc Musar

Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.

Milena Basta Trtnik

ZJN-3 sledi cilju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES, da se ponudniki razbremenijo pri pripravi ponudbe na način, da se od njih primarno ob oddaji ponudbe zahteva (le) izjava, vsebovana v enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD. ESPD pomeni uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik.

mag. Suzana Pisnik

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

Klemen Valter

Neposredna plačila podizvajalcem po določbah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) niso več zakonsko obvezna, kot so bila po prej veljavnem Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2), ki je z novelo ZJN-2B uvedel zakonsko obvezna neposredna plačila podizvajalcem. Podizvajalci pa imajo po ZJN-3 še vedno možnost, da sami predložijo zahtevo za neposredno plačilo v ponudbi glavnega izvajalca; ali pa zahtevajo neposredno plačilo kadarkoli kasneje tekom izvajanja javnega naročila gradnje ali storitve (ob začasnih situacijah oziroma računih) ali na koncu (ob končni situaciji oziroma računu) na podlagi določbe 631. člena Obligacijskega zakonika (OZ). V obeh primerih pa je pripoznava terjatve podizvajalca s strani glavnega izvajalca eden od pogojev za izvedbo neposrednega plačila naročnika posameznemu podizvajalcu.

dr. Irena Peterlin

Pravni režim Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: WTO), ki ureja trgovino blaga, storitev in trgovinske vidike intelektualne lastnine, je precej omejevalen. Od držav članic namreč izrecno zahteva, da sprejmejo v enotnem paketu brez pridržkov vse multilateralne sporazume WTO, vsebovane v aneksih, in vse obveznosti, ki iz njih izhajajo, kar načeloma izključuje možnost sklicevanja na zadržke. Temeljno pravno podlago, ki definira način enkratnega ali enotnega prevzema obveznosti (ang. single undertaking), najdemo v četrtem in petem odstavku XVI. Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: Sporazum WTO). Vendar v določenih okoliščinah in pod določenimi pogoji tolerira enostranska ravnanja članic in odstopanja od dogovorjenih pravil WTO.

dr. Janez Novak

V našem pravnem prostoru je "stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela" (prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki - ZStk). Ta definicija med drugim pomeni, da v času stavke delavci ne delajo, torej sploh ne opravljajo svojih delovnih obveznosti, in da v načelu nimajo pravice do plače (razen v primerih iz tretjega odstavka 13. člena ZStk). V točki č) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) je določeno, da delovno sodišče v kolektivnih delovnih sporih odloča tudi "o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij". Katere so "druge industrijske akcije", naše pravo ne ureja. Tako smo pri urejanju tega pomembnega instituta dejansko ostali na začetku, ker imamo urejeno le stavko, drugih industrijskih akcij pa ne. Naša pravna ureditev v zvezi z navedeni pojmi ni primerljiva s številnimi drugimi evropskimi državami, ki poznajo tudi do 25 različnih industrijskih akcij ter seveda tudi pravne in dejanske razlike med njimi.

Andrej Hafner

V Sloveniji poteka "prenova" (sprememba) kmetijske zemljiške politike, ki zajema široko področje pravnega urejanja kmetijskega prostora: promet s kmetijskimi zemljišči (prodaja in nakup kmetijskega zemljišča), zakup kmetijskih zemljišč, dedovanje zaščitene kmetije, vloga Sklada kmetijskih zemljiščih in gozdov RS ter s tem povezanega upravljanja z državnimi kmetijskimi zemljišči. Za ta namen je bila izdelana posebna študija z naslovom Strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, v kateri so pripravljavci analizirali dosedanje stanje in trenutno pravno ureditev (de lege lata) tega področja pri nas, pripravili primerjalni pregled ter, najpomembneje, predlagali različne možne modele bodoče ureditve (de lege ferenda) tega področja.

dr. Aleš Završnik

Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?

Matej Tomažin

Sedaj ko je večina skupščin že skoraj mimo, delničarji z grenkim okusom spoznavajo spremenjeni način nakazila dividend. Res je, da prihaja denar na račune hitreje, saj podjetja krajšajo roke izplačil, toda vse skupaj ima svojo ceno, ki pa jo plačujejo delničarji.

mag. Almin Gorinjac

V slovenskem pravnem prostoru obstaja že dlje časa neurejeno stanje ali raje velika pravna negotovost na področju kolektivnega upravljanja avtorske pravice avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. O tem zadnje čase precej ažurno poročajo mediji, vendar sodeč po prispevkih novinarjev ni videti, da bi avtorji prispevkov razumeli srž problema, pa tudi sodne odločbe v številnih upravnih in sodnih sporih ne odražajo razumevanja bistva problematike. V tem prispevku podrobneje analiziram primer z namenom osvetlitve vzroka problema, za katerega menim, da izhaja iz nepravilno vodenega upravnega postopka, v katerem je Urad RS za intelektualno lastnino podelil dovoljenje novi kolektivni organizaciji, s čimer je podelitev novega dovoljenja vplivala na prenehanje začasnega dovoljenja druge kolektivne organizacije.

Mateja Veingerl

Postopek predhodnega odločanja je eden najpomembnejših postopkov pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU). Gre za dialog med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU glede veljavnosti in razlage prava EU. Sorodno postopku predhodnega odločanja je zakonodajalec z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) kot drugo najobsežnejšo novelo obstoječega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v slovenski pravni red vnesel pomembno novost, ki vrhovnemu sodišču podeljuje pristojnost izdaje svetovalnih mnenj. Predmetni prispevek prikazuje podobnosti in razlike med obema postopkoma ter se ob dejstvu, da se slovenska sodišča postopka predhodnega odločanja v veliki meri niso posluževala, sprašuje, ali ne bo izdaja svetovalnih mnenj morebiti ostala zgolj mrtva črka na papirju.

mag. Nataša Belopavlovič

Smo javni zavod, v katerem se večkrat usposabljajo dijaki in študentje. Prav tako pri nas opravljajo pripravništvo mladi diplomanti, bodisi kot zaposleni bodisi kot volonterji.

dr. Nana Weber

Delavec je sklenil pogodbo za določen čas na podlagi 2. alineje 54. člena ZDR-1 (nadomeščanje delavke), in sicer v trajanju od 24. maja 2017 do vrnitve delavke na delo. Delavka pa je 19. junija umrla.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Ali lahko zaposlimo delavca (s slovenskim državljanstvom), ki je 100-odstotno zaposlen na fakulteti v BiH? Mi bi bili drugi delodajalec (opravljal bi raziskovalno delo), pri nas bi bil zaposlen 20-odstotno (tj. 8 ur na teden), delo pa bi opravljal na domu.

Kasnejša odločba o priznanju pravic tožnika na podlagi invalidnosti je predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba Zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD omogoča, da se pri Zavodu RS za zaposlovanje zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi tisti iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb, pač pa zgolj prijavo pri zavodu. Ta obveznost pa je izpolnjena tudi z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve.

Sodba VIII Ips 13/2017 z dne 21. marca 2017 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča X Pdp 101/2016) Sodišči sta pravilno podaljšanje referenčnega obdobja za dva meseca in kompenzacijo presežka s plačilom 30-odstotnega dodatka (namesto celotnega plačila v višini 130 odstotkov

Matej Vošner

Ali je osnovna šola dolžna posredovati upravni enoti podatke učenca o tem, ali je prejemnik subvencionirane prehrane oziroma ali je do nje upravičen; in če je, v kakšnem znesku?

Zoran Skubic

Elektronsko bančništvo je nedvomno vsem potrošnikom, ki smo bili svojčas prisiljeni čakati v zbranih vrstah pred bančnimi okenci za tako prozaična opravila, kot je polog sredstev ali plačilo računov, izjemno olajšalo življenje in bančno poslovanje. A vsaka, še tako dobrodošla olajšava vsakdanjika s pomočjo digitalnih tehnologij ni ne brez pasti ne brez cene. V dobi vse bolj fluidnih in pohitrenih informacij namreč vprašanje pogodbene stalnosti vse bolj rine v ospredje. Če je nezanemarljiv korpus pogodbenih določb v kompleksnih pogodbenih razmerjih (pre)pogosto predmet splošnih pogojev poslovanja, ki pa se sedaj spreminjajo še z digitalno hitrostjo, na kaj lahko kot potrošnik e-bančnih storitev sploh še računam, ko podpišem osnovno pogodbo? Ali rdeče utripajoče obvestilo o spet novi spremembi pogojev bančnega poslovanja ob vstopu v e-banko zadostuje, da se šteje, da sem bil o njihovem pojavu "ustrezno" obveščen, ali pa mora moja banka v luči določb direktive o plačilnih storitvah ravnati z višjo stopnjo skrbnosti?

Neža Kompare

Oglaševanje zdravstvenih storitev je zaradi povezanosti pacientove potrebe po ponovni vzpostavitvi njegovega zdravja oziroma varovanja njegovega življenja ter visoke stopnje asimetrije informacij med ponudnikom in uporabnikom storitve nedvomno sui generis, ki zahteva posebno ureditev. Poleg tega pa je poglavitnega pomena tudi odnos zaupanja med pacientom in zdravnikom oziroma zobozdravnikom. Ker mora biti pacient prepričan, da nasvet ali priporočilo zdravnika temelji zgolj na varovanju njegovega zdravja, bi bil ta odnos zaupanja močno načet, če bi dopustili, da bi ponudniki zdravstvenih oziroma zobozdravstvenih storitev svoje storitve lahko oglaševali, saj bi bil tako prisoten tudi ekonomski interes.

Patricij Maček

Prepoved nošenja političnih, filozofskih in verskih simbolov na delovnem mestu je dopustna. Tako je v postopku predhodnega odločanja v zadevi C-157/15 odločilo Sodišče Evropske unije (EU), ko je presojalo, ali je notranji akt, s katerim delodajalec delavcu prepove vidno nošenje vsakršnega političnega, filozofskega in verskega simbola na delovnem mestu, skladen z evropskim sekundarnim pravom, natančneje z direktivo o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča

Denis Baghrizabehi

Gospodarski subjekti, ki v vzdušju negotovosti bodočega dogajanja nastopajo na trgu, so nenehoma podvrženi regulaciji, ki se dopolnjuje. Velik pomen zanje ima varstvo pravic in interesov v postopkih pred sodišči. To zagotavlja tudi civilno procesno pravo, ki v zadnjem času (tako na nacionalni kot evropski ravni) doživlja obsežne reforme. Za vse, ki zasledujejo varstvo pravic in interesov v civilnih in gospodarskih zadevah, ter za druge udeležence postopka (sploh odvetnike in sodnike) je razumevanje novosti, ki jih prinašajo novele postopkovnih zakonov, krovnega pomena. Za povrh so postopki v sporih evropske razsežnosti podvrženi režimu prenovljene "Bruseljske uredbe I bis", v zvezi s katero nezaključenih vprašanj ne manjka.

Andreja Friškovec

Ko sem v začetku meseca septembra 2016 poslala življenjepis in motivacijsko pismo v pisarno evropske poslanke gospe Romane Tomc, si nisem predstavljala, kako se bo moje življenje spremenilo, ko bom čez šest mesecev odpotovala v Bruselj, v mesto, znano tudi kot srce Evrope.

dr. Albin Igličar

Knjiga o iskanju opornih mest za dajanje odgovorov na poslanstvo prava in pravnih institucij prihaja v pravem trenutku. Današnji čas in družbene razmere namreč načenjajo zaupanje v državne organe in družbene institucije, kar ne vodi v zdravo družbo. K dobrim medčloveškim odnosom pa lahko - ob dejanskem zmanjševanju moči tradicionalnih norm, od običajnih prek religioznih do moralnih - pripomorejo pravne norme, kadar so utemeljene v splošno sprejetih družbenih vrednotah in dejavni pravni kulturi, vpeti v splošno kulturo. Zaupanje v institucije in splošna seznanjenost s pravnim sistemom sta izhodiščna dela pravne kulture. Zaupanje v institucije kot del pravne kulture kaže tudi na internalizacijo (ponotranjenje) pravnih vrednot in norm. Poleg tega stopnja zaupanja v institucije pravnega in političnega sistema pogojuje še njuno legitimnost. Čim višja je javnomnenjsko izražena podpora institucijam, tem višja je legitimnost pravnega in političnega sistema. Prav s tega pravnokulturnega vidika prinaša najnovejša knjiga akademika prof. dr. Pavčnika številna sporočila za "danes in tukaj".

Lora Briški

New Labour Laws in Old Member States - Trade Union Responses to European Enlargement Rebecca Zahn (Cambridge University Press, 2017) Širitev Evropske unije (EU) v letih 2004 in 2007 je prispevala k povečanju p

dr. Nataša Hribar

Tudi tokrat se lotevam nekoliko bolj slovnične teme. V minulem kotičku sem pisala o kategoriji živosti v slovenščini, ki jo v ednini poznajo samostalniki moškega spola, ki poimenujejo živo. Tokratni kotiček namenjam navezovalnemu tožilniku. O njem sem sicer že pisala, a ker so vprašanja o njem kar pogosta, bom temo obnovila.

Toni Tovornik

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Letnem poročilu 2016 ocenjuje, da se je nadaljeval trend upadanja števila zaprtih oseb, in sicer je bilo lani v povprečju na dan zaprtih 1.377 oseb, kar je 86 manj kot leto prej.

Patricij Maček

Torek, 13. 6. Predstavitev dela DPM. "Z načrtovanimi preventivnimi obiski uspešno preprečujemo mučenje ali drugo grdo ravnanje, v mnogih obiskanih ustanovah pa so zaradi naših priporočil izboljšali bivalne razmere in ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta prostost," je n

Patricij Maček

Torek, 13. 6. Boj proti nasilju. Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová je v imenu Evropske unije (EU) podpisala Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njima. Istanbulska konvencija Sveta Evrope j

23. junij 1947 - Taft-Hartleyjev zakon Ameriški kongres je kljub vetu predsednika Trumana izglasoval t. i. Taft-Hartleyjev zakon, ki je bil naperjen proti organiziranemu delavskemu gibanju. Zakon je prepovedal stavko in omejil sindikalne pravice. 24. junij

Patricij Maček

Želite biti dnevno obveščeni o vseh pomembnih poslovnih in finančnih dogodkih, povezanih s poslovnimi subjekti po lastnem izboru? Potrebujete podrobne poslovne informacije o obstoječih in bodočih poslovnih partnerjih? Vse to omogoča prenovljeni poslovno-informacijski portal INSOLV-INFO, ki ga je spomladi (bodočim) uporabnikom predstavila družba IUS SOFTWARE. Posodobljeni spletni portal je preglednejši, enostavnejši in naprednejši ter tako uporabnejši za spremljanje insolvenčnih postopkov pravnih in fizičnih oseb.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 30/17 1. Višji sodnik na Višjem sodišču v Celju na civilno-gospodarskem pravnem področju - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 1. julij. UL C 164 A 2. Pravnik (ECA/2017/7) - Evropsko računsko sodišče; rok je 16. julij.

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 139. redni seji (15 junij 2017): - predlog zakona o kolektivnih tožbah, - predlog zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije, - predlog zakona o dajatvah za motorna vozila, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o soglasjih

13. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. 15. junij - predlog zakona o kolektivnih tožbah. 16. junij - zahteva za odreditev parlam

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o športu (ZŠpo-1) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junija. 2. Zakon o dopolnitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI-A) (Ur. l. RS, št. 29/17) - veljati začne 24. junij

 
Splošni pogoji