O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 36-37, 27. 9. 2017 > Kazalo

UVODNIK

"Kdaj bomo končno imeli eno višje sodišče?"

Andrej_Ekart.jpg

dr. Andrej Ekart

Je med razpravo o pravnih sredstvih, ki je tekla na sodniški šoli o noveli ZPP-E dne 12. septembra 2017 v Ljubljani, vzkliknila ena od starost Višjega sodišča v Ljubljani, ki se (po lastnih besedah) namerava kmalu upokojiti. Kajti potem bo sodna praksa naenkrat enotna. In predvidljiva. In ljudje bodo lahko že od vsega začetka vedeli, kaj lahko od sodišča pričakujejo.

IZPOSTAVLJAMO

Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov

Aljaž Jadek, dr. Peter Merc

Aljaz_Jadek.jpg
Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava.

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec

Valentina_Franca.jpg
Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon,...

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak

Marko_Novak.jpg
Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi,...

VSEBINA

dr. Andrej Ekart

Je med razpravo o pravnih sredstvih, ki je tekla na sodniški šoli o noveli ZPP-E dne 12. septembra 2017 v Ljubljani, vzkliknila ena od starost Višjega sodišča v Ljubljani, ki se (po lastnih besedah) namerava kmalu upokojiti. Kajti potem bo sodna praksa naenkrat enotna. In predvidljiva. In ljudje bodo lahko že od vsega začetka vedeli, kaj lahko od sodišča pričakujejo.

Aljaž Jadek, dr. Peter Merc

Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava.

mag. Matevž Krivic

V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.

dr. Andraž Teršek

V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec

Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.

mag. Luka Martin Tomažič

Elon Musk in drugi vodilni svetovni razvijalci umetne inteligence so na Organizacijo združenih narodov naslovili odprto pismo, v katerem pozivajo k prepovedi razvoja in uporabe avtonomnih smrtonosnih orožij. Prikazal bom, da je takšen poziv obsojen na neuspeh in da bi bil bolj primeren korak deklarativna izjava držav, da bodo glede uporabe umetne inteligence v vojaške namene spoštovale mednarodno pravo. To bom storil tako, da bom najprej v grobem predstavil tehnologijo, o kateri govorimo, nato pa prikazal, da je predlog v takšni obliki - zlasti zaradi varnostne dileme - obsojen na neuspeh. Izpostavil bom problematiko "magije pravnih pravil" in prikazal, zakaj je deklarativna izjava držav v duhu liberalizma in teorije iger kot prvi korak bolj zaželena in ima večjo možnost uspeha tako na kratki kot na dolgi rok.

dr. Damjan Potparič

Kljub relativno novi pravni podlagi Europola (sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada), ki je Europol preobrazila iz medvladne organizacije v agencijo EU in je začela veljati v prvi polovici leta 2009, se je že ob sprejetju nove Europolove pravne podlage vedelo, da jo bo v naslednjih nekaj letih treba ponovno preoblikovati v nov pravni akt, in sicer v uredbo o Europolu. Razlog za to je bilo sprejetje Lizbonske pogodbe (Pogodba o delovanju Evropske unije, v nadaljevanju PDEU), ki je začela veljati konec leta 2009 in je postavila nov institucionalni okvir za področje policijskega sodelovanja, v skladu s katerim se večina ukrepov sprejema v okviru rednega zakonodajnega postopka (soodločanje), obenem pa so določila pravnih aktov na področju mednarodnega policijskega sodelovanja postala predmet sodne presoje Sodišča Evropske unije.

dr. Marko Brus

Zadeva Magna je doslej že zaposlovala državno upravo, ustavne pravnike, politike, novinarje in povsem navadne ljudi. Okvir celotne zadeve je znan iz časopisja. Naložbenik Magna Steyr, avtomobilski dobavitelj, d.o.o., Ljubljana, se je nameril zgraditi veliko tovarno v občini Hoče - Slivnica. Slovenska državna uprava je bila s takšno zamislijo zadovoljna in je naložbeniku obljubila pomoč. Ni ostalo le pri besedah. Razmeroma hitro je bil sprejet poseben zakon, ki ga časopisje imenuje preprosto Lex Magna, v resnici pa ima precej bolj zapleteno ime: Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica (ZZPISI). Po poročilih iz časopisja je bilo medtem že izdano tudi okoljevarstveno soglasje, ki pa še ni pravnomočno in zoper katerega bo neka okoljevarstvena organizacija predvidoma vložila pritožbo. Priprave na uresničevanje naložbe medtem napredujejo.

Jan Čejvanovič, Ana Babnik

Prispevek obravnava sodno prakso višjih sodišč in Vrhovnega sodišča s področja olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Cilj prispevka je celostna obravnava okoliščin, po katerih posegajo slovenska sodišča pri odmeri kazni obsojenemu.

dr. Jorg Sladič

Sodišče EU je s to sodbo ponovno odločalo o kreditih, ki se vračajo v švicarskih frankih (CHF). Prva sodba, v kateri je odločilo, da ničnost takih pogodb sankcionira posojilojemalca, je bila sodba Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai, ki se je nanašala na posojila v madžarskih forintih in vračanje v švicarskih frankih. Najnovejša sodba pa se nanaša prav na problematiko tveganja zaradi tečajnih nihanj v potrošniških kreditih, ki so bili odobreni in izplačani v švicarskih frankih. Sklepni predlogi generalnega pravobranilca so bili analizirani pred kratkim.

dr. Janja Hojnik

Dne 13. septembra 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v skladu z zavezo iz Lizbonske pogodbe podal letni govor pred Evropskim parlamentom o stanju v Uniji in načrtih Komisije za prihodnost. Nekateri od načrtov so bili konkretizirani že naslednji dan po govoru (denimo kodeks ravnanja za komisarje), drugi so nekoliko bolj oddaljeni (denimo Junckerjeva želja po enem predsedniku Evropske komisije in Sveta EU ali evropski organ za trg dela). Ker bodo leta 2019 nove volitve v Evropski parlament, je ta govor veljal že skoraj kot njegov poslovilni govor, saj lahko prihodnjo jesen Evropska komisija samo še poskrbi za obravnavo podanih zakonodajnih predlogov v zakonodajnem postopku, za napovedovanje novih predlogov pa bo takrat za sedanjo sestavo Komisije že prepozno.

mag. Sandi Kodrič

Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.

Ana Hederih

V zadnjih letih se tudi na slovenskem trgu pojavlja vse več trgovin tipa "second-hand" (t. i. "iz druge roke"), v katerih lahko potrošniki kupimo rabljeno blago različnih vrst. Takšen način ponovne uporabe izdelkov je ne samo finančno dostopnejši, temveč tudi bolj ekološki. Vendar pa se pri tem modelu poslovanja nujno postavi vprašanje - kako je s pravicami imetnikov registriranih znamk, pod katerimi je rabljeno blago zaščiteno?

dr. Marko Novak

Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.

V Uradnem listu EU L 238 z dne 16. septembra 2017 je bilo objavljeno obvestilo o začasni uporabi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi. Besedilo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado in EU je bil objavljen v Uradnem listu EU L 11 z dne 14. januarja 2017. Protokol o pravilih o poreklu in postopkih za pridobivanje porekla, ki je del Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) in se prične na strani 465, se bo začel začasno uporabljati 21. septembra 2017.

Zavezance za plačilo okoljske dajatve FURS obvešča, da je od septembra 2017 preko informacijskega sistema (IS) E-TROD omogočeno varno elektronsko vlaganje prijav dejavnosti in obračunov za okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode in za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču.

V Uradnem listu Evropske unije C 283 z dne 28. avgusta 2017 je bila objavljena sodba Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju sodišče EU) v zadevi "L.Č." IK/Valsts ie??mumu dienests, C-288/16 z dne 29. junija 2017 glede obravnave storitev, ki so neposredno povezane z izvozom.

Pojasnilo FURS, 2. izdaja, september 2017 Dopolnjeni vprašanji št. 11 in 12, ter dodatna vprašanja št. 20 - 33 Vprašanje 11: V Navodilu o obliki, vsebini in načinu dostave informacij o finančnih računih poročevalskih finančnih institucij Finančni upravi RS je v elementu Vrsta nazi

• Vprašanje 20: Kako se poroča vezane depozite v primeru avtomatičnega obnavljanja in v primeru depozitov, ki se ne obnavljajo avtomatično? • Vprašanje 21: Kako poročati rezidente držav, ki niso mednarodne priznane (npr. Kosovo) in zato zanje ne obstaja ISO koda? • Vprašanje 22: K

dr. Nana Weber

Na šolah je v okviru razširjenega programa za otroke, katerih starši to želijo in ki otroke nanj prijavijo, na voljo tudi kosilo. Zaradi želje po čim nižjih stroških, upoštevanju normativov in nasploh kapacitete kuhinj menijev ni in se pripravlja samo ena jed.

dr. Nana Weber

V podjetju delavcem vštevajo delovno dobo v plačo tako, da za isto vsoto, kot se jim poviša dodatek za delovno dobo, znižajo bruto plačo. Konkretno je bila na primer dogovorjena plača 1.200 evrov, iz plačilne liste pa je razvidno, da je izplačanih 1.175 evrov bruto plače in 25 evrov dodatka na delovno dobo.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Naša vodilna delavka je noseča.

Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

Pobudnik (dolžnik za preživljanje mladoletnega otroka) je zatrjeval pristranskost sodnice, ki je odločala v izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Sodnica naj bi po njegovem mnenju aktivno sodelovala z zakonito zastopnico upnika oziroma preživninskega upravičenca in ji pomagala pri sestavi predloga za izvršbo.

Matej Vošner

Ali so podjetja (komunalna in pogrebna podjetja oziroma upravljavci pokopališč), ki razpolagajo s podatki o lokacijah posameznih grobov, dolžna posredovati informacijo o tem, kje se nahaja grob določene osebe? Ali lahko svojci postavijo zahteve upravljavcu pokopališča in omejijo dostopanje do podatka o lokaciji groba pokojnika?

Špela Kunej

Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.

Zoran Skubic

Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 20. julij

Andrej Vovšek

V organizaciji Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije smo se tudi letos srečali v planinah, obiskali smo Donačko goro, ki jo zaradi njenih treh vrhov imenujemo tudi Štajerski Triglav. Vzpon na 882 m visoke tri vrhove pa niti ni bil za podcenjevati, saj smo se od cerkve Sv. Donata po poti čez Krče spoprijeli z dvourno strmo potjo, ponekod celo zavarovano z jeklenico. Po spustu na Rudijev dom smo se nato odpravili na Turistično izletniško kmetijo Ogrizek, ki stoji pod vznožjem Boča, kjer smo okušali lanski in letošnji vinski pridelek ter nadoknadili izgubljene kalorije z domačim kmečkim kosilom.

Bruna Žuber

Monografija 'Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič' je posvečena 70-letnici profesorja dr. Cirila Ribičiča. V njej je združenih devetnajst strokovnih in znanstvenih prispevkov z ustavnopravnega področja, ki so jih pripravili ugledni domači in tuji pravni strokovnjaki. V monografiji se zrcalijo razsežnosti in bogata vsebina pravnih področij, s katerimi se je Ciril Ribičič ukvarjal kot profesor ali v okviru katere izmed številnih pomembnih funkcij, ki jih je opravljal v svojem štiridesetletnem aktivnem udejstvovanju. V monografiji obravnavane ustavnopravne teme ponujajo priložnost za razmislek bralcev o aktualnih izzivih ustavnega prava in o načinih, kako se z njimi spoprijeti.

Lora Briški

Depresija je brezoblična. Izmika se enostavni splošni opredelitvi ter kategorijam medicinske in pravne vede. Je del posameznika ali predator? Mar oseba, ki trpi za depresijo, lahko odgovarja za svoja dejanja?

dr. Nataša Hribar

Tokratni kotiček je tematsko nadaljevanje minulega, v katerem sem spregovorila o domačih, torej slovenskih, in izvirnih oz. mednarodnih zemljepisnih imenih, povsem na koncu pa sem se dotaknila še vprašanja mednarodnih poimenovanj inštitucij, organizacij, prireditev ipd., hkrati pa tudi prevzemanja mednarodnih kratic v slovenščino. V tokratnem kotičku želim tej temi nameniti še nekaj dodatnih besed. Zato se vračam k vprašanju novinarja, ki sem ga omenila že v kotičku minuli teden, namreč zakaj mediji podlegajo pritiskom naročnikov in oglaševalcev, ki od njih zahtevajo, da se imena blagovnih znamk oz. uradna mednarodna poimenovanja uporabljajo v izvirni obliki, čeprav to ni v skladu s pravopisno in siceršnjo jezikovno normo pri nas. Kot primer je navedel: "Ogled tekme vam omogoča XY, pokrovitelj juifa čempions lig".

Janez Kranjc

Avtor reka, ki bi se slovensko glasil: Neumno je, če se hočemo sosedu maščevati s požigom, je Publilij Sirec (Sent. S 28).

Toni Tovornik

Odbor Sveta Evrope (SE) za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja je objavil novo poročilo o stanju v Sloveniji.

Patricij Maček

Torek, 19. 9. Izključenost KPK. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je javnost obvestila, da kljub svojemu izrazitemu udejstvovanju na področju urejanja sprejetega predloga Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih za

Patricij Maček

Torek, 19. 9. Kibernetska varnost. Evropska komisija (EK) in visoka predstavnica Evropske unije (EU) za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini sta predstavili sveženj ukrepov za kibernetsko varnost v Evropi. EK in visoka predstavnica predlagata ustanovi

28. september 1961 - Zakon o knjižnicah Slovenska skupščina je sprejela Zakon o knjižnicah, s katerim so te ustanove pri nas prvič sistemsko obravnavali. 29. september 1994 - Prvi varuh človekovih pravic Za prvega slovenskega varuha človekovih

Patricij Maček

Pravica za vse. Tako se glasi slogan podjetja Pravda, ki je ustanovitelj spletnega portala PravniNasvet.com. Ta uporabnikom nudi različne uporabne storitve in informacije. Uporabnik, ki denimo potrebuje pravni nasvet, tako lahko obišče omenjeno spletišče in po telefonu ali elektronski pošti predstavi svoj pravni problem ter pridobi ustrezno pravno pomoč. Uporabniku je prav tako na razpolago sestava različnih pravnih dokumentov, kot sta na primer pogodba in pritožba.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 50/17 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 15. oktober. Ur. l. RS, št. 52/17 2. Tri prosta mesta okrajnih sodnikov - Okrajno sodišče v Ljubljani; rok je 7. oktober. 3. Okrožn

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2017

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 149. redni seji (21. september 2017): - predlog zakona o motornih vozilih, - predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, - Uredba o spremembah Uredbe o organih v sestavi ministrstev, - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2017, -

19. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 22. september - predlog zakona o motornih vozilih.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIDŠ) (Ur. l. RS, št. 34/17) - velja od 19. julija, uporabljati se začne 19. oktobra. 2. Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem

 
Splošni pogoji