O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 41-42, 26. 10. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Moč ločenih mnenj

Jan_Zobec.jpg

Jan Zobec

Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).

IZPOSTAVLJAMO

Zastaranje v davčnem pravu pomeni prenehanje obveznosti

dr. Jernej Podlipnik

Jernej_Podlipnik.jpg
Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je...

Mednarodnopravne možnosti države za uveljavljanje povračila stroškov za sprejem prebežnikov

Marko Krajnc, dr. Vasilka Sancin

Marko_Krajnc.jpg
Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je trenutno po svetu prisilno razseljenih približno 66 milijonov ljudi, od tega jih je dobrih 20 milijonov beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito. Ker je to lahko tudi precejšnje finančno breme za države gostiteljice, se postavlja vprašanje, ali imajo v takšnem primeru države po mednarodnem pravu kakršnokoli možnost uveljavljanja povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi s sprejemom prebežnikov. V nadaljevanju je...

O švicarskih frankih, kreditih, interventnem zakonu in pravnem mnenju dr. B. M. Zupančiča in dr. C. Ribičiča

Jože Kristan

Joze_Kristan.jpg
Vročica problematike kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF) se stopnjuje. Vse več je mnenj, vse več pozivov k rešitvi položaja kreditojemalcev s posebnim interventnim zakonom. Pa tudi drugačnih mnenj, ki pa so vsa bolj na "sobni jakosti". Izdane so bile že nekatere posamične sodne odločbe, nekatere za kreditojemalce ugodne, druge ne. Ne želim deliti usode in morebitnih težav posameznih kreditojemalcev. Socialne ogroženosti njih samih ali celo družin. Vendar moramo to...

VSEBINA

Jan Zobec

Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).

dr. Jernej Podlipnik

Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je obrazložitev sodbe v tem delu precej skopa.

dr. Andraž Teršek

Po objavi ustavniške razprave - kot besedila pobude za ustavnosodno presojo - o legitimnih argumentih v podporo tezi, da bi lahko prepoved obrednega zakola živali brez omamljanja pomenila poseg v ustavne pravice in svoboščine slovenskih državljanov in državljank muslimanske vere, so pričakovano sledili legitimni javni komentarji na to temo. Nekaj časopisnih, nekaj forumskih, tri novinarska vprašanja, prejel pa sem tudi nekaj elektronskih sporočil.

mag. Tanja Frank Eler

Eden manj očitnih, vendar zato nič manj pomembnih vidikov proizvodnje prepovedanih drog je promet s predhodnimi sestavinami oziroma prekurzorji za njihovo izdelavo. Za proizvodnjo večine prepovedanih drog (predvsem sintetičnih; pa tudi za predelavo naravnih) so namreč potrebne številne kemikalije. Iz tega razloga je promet z njimi v večini držav strogo nadzorovan, pri čemer je največja težava dejstvo, da gre hkrati za snovi, ki se široko in povsem zakonito uporabljajo v kemični oziroma farmacevtski panogi pri izdelavi plastike, kozmetičnih izdelkov, zdravil ipd. Popolna prepoved prometa s predhodnimi sestavinami tako ne pride v poštev, kakršnekoli omejitve pa otežujejo prost pretok blaga znotraj EU in trgovino s tretjimi državami.

Špela Grčar

Ne morem, da se na članek z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca ne bi odzvala, saj gre za pravno problematiko, ki jo dobro poznam.

Blaž Mrva, Katja Štemberger

V javnosti se pogosto govori o sodnih zaostankih. Malo se govori o tem, da je slovensko sodstvo najštevilčnejše (glede na število sodnikov na prebivalca) in najdražje v Evropski uniji.

Rober Preininger

V sodbi Sodišča EU z dne 20. septembra 2017 v zadevi Andriciuc in drugi, C-186/16, je ponovno zavzeto vsebinsko podobno in tudi dodatno razširjeno stališče glede uporabe člena 4(2) Direktive 93/13 ter zahteve po jasnosti in razumljivosti (transparentnosti) pogodbenega pogoja kot v drugih zadevah, ki so bile do sedaj že obravnavane pred Sodiščem EU. Vendar tokrat glede pogoja iz postopka o glavni stvari, ki je bil določen v kreditni pogodbi, sklenjeni med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti.

dr. Ivan Kristan

Pretekle dni smo podpisovali peticijo v podporo Kataloniji (katalonskemu narodu). Ob obsodbi nasilja, ki ga je izvajala španska država nad Katalonci, in obsodbi molka "demokratične" Evrope na čelu z EU je podpora uporniškemu duhu Kataloncev, ki prihaja iz Slovenije, pomembna. Po svoje pa je za Katalonce lahko tudi poučna.

Boštjan Udovič

V zadnjem času v javnosti ponovno postaja vse bolj aktualno vprašanje upravljanja večstanovanjskih stavb v etažni lastnini. Po eni strani je to posledica posameznih odmevnih primerov oškodovanja etažnih lastnikov s strani upravnikov, po drugi strani pa tudi prizadevanj resornega ministrstva za prenovo stanovanjske zakonodaje, del katere je v tem trenutku nekoliko neposrečeno tudi upravljanje večstanovanjskih stavb. Medtem ko posamezni etažni lastniki, združeni v različne oblike civilnih združenj, zatrjujejo, da so zlorabe neposreden rezultat nedorečene in slabe zakonodaje, stroka bolj ali manj enotno stoji na stališču, da sama regulativa na področju upravljanja niti ni tako slaba, čeravno v določenih elementih potrebna popravkov.

Marko Krajnc, dr. Vasilka Sancin

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je trenutno po svetu prisilno razseljenih približno 66 milijonov ljudi, od tega jih je dobrih 20 milijonov beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito. Ker je to lahko tudi precejšnje finančno breme za države gostiteljice, se postavlja vprašanje, ali imajo v takšnem primeru države po mednarodnem pravu kakršnokoli možnost uveljavljanja povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi s sprejemom prebežnikov. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj temeljnih izhodišč.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Po več kot enoletnih pogajanjih sta 21. oktobra 2017 pričeli veljati novela Zakona o inšpekciji dela, ki povečuje pristojnosti inšpektorjev za delo na področju prekarnih oblik opravljanja dela in v primeru neizplačila plač delavcem, in novela Zakona o urejanju trga dela, ki prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce. Nekatere določbe slednjega se bodo pričele uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi zakona. Predmet pogajanj je bil tudi Zakon o delovnih razmerjih, vendar socialni partnerji glede njegovih sprememb niso dosegli soglasja.

Patricij Maček, Blaž Kolenc

Na okrogli mizi o vlogi sodstva v pravni državi, ki jo je vodil zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Lojze Ude, je predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat med drugim opozorila na finančni vidik neodvisnosti sodstva in predstavila svoje poglede na določene vidike trenutne pravne ureditve

Hinko Jenull

V razpravi o metodologiji kazenskega procesnega prava na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov je dr. Zlatan Dežman opozoril, da se moramo ob vladnem predlogu sprememb in dopolnitev kazenskega postopka (novela ZKP-N) vprašati tudi o "duhu časa", v katerem je bil napisan. Vprašati pa se moramo tudi o "duhu nosilcev", ki so predlog s politično silo uveljavljali do neuspešnega konca zakonodajnega postopka. Obojega se ta zgodba dotika v več točkah.

Matej Tomažin

Slovenija v obdobju gospodarske finančne krize ni izkoristila vseh možnosti, da bi prenovila gospodarske temelje in uvedla prave reforme, ki bi dale odgovore na trenutne in prihodnje probleme. Gre predvsem za ustvarjanje konkurenčnega okolja, ki bo znalo rešiti problem prevelike zadolženosti in premajhne rodnosti.

Jože Kristan

Vročica problematike kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF) se stopnjuje. Vse več je mnenj, vse več pozivov k rešitvi položaja kreditojemalcev s posebnim interventnim zakonom. Pa tudi drugačnih mnenj, ki pa so vsa bolj na "sobni jakosti". Izdane so bile že nekatere posamične sodne odločbe, nekatere za kreditojemalce ugodne, druge ne. Ne želim deliti usode in morebitnih težav posameznih kreditojemalcev. Socialne ogroženosti njih samih ali celo družin. Vendar moramo to reševati po načelih pravne in socialne države. In ne kar "po dolgem in počez". Predvsem pa ne z zlorabo stroke, prava.

Žiga Cvetko

Delovno pravo je na splošno kogentno, kar posledično pomeni, da je na določenih segmentih manj prostora za prilagajanje, ki ga narekuje zlasti informacijska tehnologija. Kljub temu je določen segment, ki je predmet delovnopravnega urejanja, iz praktičnih potreb možno digitalizirati ob upoštevanju vseh varnostnih kavtel, ki zagotavljajo varovanje delavca kot šibkejše stranke, in s tem slediti trendom digitalizacije. Prispevek obravnava vročanje obračuna plače, ki je neposredno povezano z zakonsko določenim medijem, na katerem se ta informacija prenaša.

dr. Nana Weber

V Mladini št. 23 z dne 9. junija 2017 sem zasledila članek, v katerem avtorica piše o hormonskih vložkih Mirena, ki jih tudi ženske v Sloveniji uporabljajo kot sredstvo proti zanositvi. Vložki v Sloveniji naj bi bili drugačne kakovosti kot v Nemčiji in naj bi povzročali živčne motnje

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V podjetju nameravamo zaradi slabših rezultatov nekaj delavcem odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Četrti odstavek 367. člena Zakona o kazenskem postopku je v neskladju z Ustavo.

UVOD: Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi tožena stranka ravnala pošteno in se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.

Matej Vošner

Ali je dopustna objava licenčne številke veterinarskih licenc na javno dostopni spletni strani Veterinarske zbornice Slovenije (VZS)?

Varuh človekovih pravic (Varuh) je že lansko leto prejel pobudo stanovalcev nekdanjega hotela Lipa v Ljubljani zaradi nevzdržnih higienskih razmer oziroma neobvladljive razmnožitve posteljnih stenic v stavbi. V okviru obravnave pobude je opravil poizvedbe pri Zdravstvenem inšpektoratu RS (ZIRS), Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Zoran Skubic

Na trgu ekoloških proizvodov v Uniji se je leta 2015 skupaj "obrnilo" več kot 27 milijard evrov. To pomeni, da je vsak državljan Unije v tem letu za tovrstne proizvode porabil okoli 53 evrov. Kar nikakor ni malo, saj ta segment obsega že več kot dvoodstotni delež celotnega trga hrane in pijače v državah (še) osemindvajseterice. Za to področje že dolgo ni gluho tudi pravo Unije, saj se za (posredno) spodbujanje varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja ljudi ter razvoja podeželja že od leta 1991 sprejema zakonodaja na področju ekološke pridelave, ki od izvajalcev zahteva, da se podredijo visoko razvitemu nadzornemu sistemu. Tu igra bistveno vlogo uredba o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki v 27. členu članicam nalaga, da za tovrstno pridelavo vzpostavijo nadzorni sistem. Zgolj izjemoma pa se lahko na podlagi drugega odstavka 28. člena iz tega nadzora izvzamejo določene vrste trgovcev na drobno, ki svoje ekološke proizvode prodajajo kupcem "neposredno". Vprašanje pa je, ali tovrstna izjema velja tudi za spletno prodajo na drobno.

dr. Eneja Drobež

Za lažje razumevanje dejanskega stanja, ki je bilo izhodišče spora v tej zadevi, bom naprej na kratko orisala revizijski postopek pred nemškim Zveznim sodiščem (Bundesgerichtshof - BGH). Revizijo je mogoče vložiti samo po odvetniku, ki je registriran pri BGH - trenutno ta pogoj izpolnjuje samo 43 nemških odvetnikov.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča 13. september in 14. september

Klemen Drnovšek

Družba IUS SOFTWARE (GV Založba) je 18. in 19. septembra 2017 organizirala Veliki kongres javnega naročanja. Na kongresu so sodelovali priznani predavatelji, ki se z javnim naročanjem srečujejo na različnih področjih dela, njihovi prispevki pa so bili tudi tokrat zbrani in izdani v posebnem konferenčnem zborniku.

dr. Patrick Vlačič

Ko me je izr. prof. dr. Andraž Teršek povabil k recenziranju svoje nove monografije Socialna ustavna demokracija, sem pristal, čeprav je včasih "nevarno" dajati taka besedila v branje nekomu, ki je videl drugo stran teoretičnih razprav - prakso političnega delovanja.

Lora Briški

Tomorrow's Lawyers Richard Susskind (Oxford University Press, 2017, 240 strani) Tomorrow's Lawyers predpostavlja, da vstopamo v dobo, ki bo popolnoma spremenila svet prava, kot ga poznamo. V dobo, ki jo bodo z

dr. Nataša Hribar

V minulem kotičku sem se dotaknila količinskega izraza mnogo in njemu podobnega pridevniškega izraza mnog. Prvi je nesklonljiv, drugi pa se - kot večina pridevniških besed - sklanja z glasovnimi končnicami, lahko pa ga rabimo celo posamostaljeno. Tokrat se bomo ukvarjali s samostalniškimi besedami, ki stojijo ob takih izrazih.

Toni Tovornik

Slovenija se sooča s problemom neenotne sodne prakse, se je na seji Državnega zbora pretekli teden strinjal minister za pravosodje Goran Klemenčič in opozoril, da je problem tudi neenotna tožilska praksa.

Patricij Maček

Torek, 10. 10. Svetovni dan duševnega zdravja. Varuhinja človekovih pravic (Varuh) je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorila na še vedno neuresničeno obvezo Vlade, da bi morala v enem letu od uveljavitve Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), to je do 12. avgusta 20

Patricij Maček

Torek, 10. 10. Davčni spori. Države članice Evropske unije (EU) so potrdile nova pravila o reševanju davčnih sporov, vključno z dvojnim obdavčenjem. Dvojno obdavčevanje je med glavnimi ovirami za podjetja ter ustvarja negotovost, nepotrebne stroške in težave z denarnimi

26. oktober 2002 - Tragedija v gledališču V Moskovskem gledališču Dubrovka se je tragično končalo tridnevno zajetje 700 talcev s strani čečenskih upornikov. Po vdrtju ruskih vojakov in zastrupitvi s plinom je umrlo 150 talcev in vseh 50 ugrabiteljev. 28. oktobe

Patricij Maček

Redni zakonodajni postopek, ki je glavni postopek sprejemanja zakonodaje Evropske unije (EU), vsebuje štiri bistvene elemente: (1) predlog Evropske komisije Svetu EU in Evropskemu parlamentu, (2) sprejem zakonodajnega predloga s strani Sveta EU in Evropskega parlamenta bodisi v prvi bodisi v drugi obravnavi, (3) oblikovanje spravnega odbora, če Svet EU in Evropski parlament ne dosežeta dogovora, in (4) sprejem zakonodajnega predloga, ki je oblikovan po posredovanju spravnega odbora, v tretji obravnavi, če se s predlogom strinjata tako Svet EU kot Evropski parlament. Če je zakonodajni predlog v katerikoli obravnavi zavrnjen ali če Svet EU in Evropski parlament ne dosežeta dogovora, je postopek končan.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 58/17 1. Tri prosta mesta okrajnih državnih tožilcev - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani; rok je 4. november. UL C 162 A 2. Direktor (razred AD 14) - Evropska komisija Bruselj; rok je 6. november. Odvetniška zborn

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 153. redni seji (18. oktober 2017): - predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, - predlog zakona o ev

19. oktober - predlog zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, - predlog zakona o nevladnih organizacijah. 20. oktober - predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega so

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o sodnem svetu (ZSSve) (Ur. l. RS, št. 23/17) - velja od 20. maja, uporabljati pa se začne 20. novembra. 2. Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv) (Ur. l. RS, št. 23/17) - velja od 20. maja, uporabljati pa se za

 
Splošni pogoji