O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 44, 16. 11. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Nejc_Brezovar.jpg

dr. Nejc Brezovar

Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.

IZPOSTAVLJAMO

Prima facie presoja verodostojnosti dokazov, dokazna ocena ter upoštevanje navedb in dokazov obrambe v izročitvenem postopku

Matija Urankar

Matija_Urankar.jpg
Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o...

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal

Tadej_Dubrovnik.jpg
Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.

Učinki in posledice razvezane pogodbe

mag. Sanja Vujanović

Sanja_Vujanovic.jpg
Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha. Prenehanje pogodbe je objektivna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti. S prenehanjem pogodbe pa ne preneha nujno pravno razmerje med (nekdanjima) pogodbenima strankama, saj lahko nastanejo novi zahtevki, in sicer odškodninski zahtevek, če so za to izpolnjeni pogoji, in v primerih, ko je bila izpolnitev v celoti ali delno že opravljena, zaradi odpadle pravne podlage povračilni (reparacijski) zahtevki.

VSEBINA

dr. Nejc Brezovar

Vlada Republike Slovenije se je v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 (Javna uprava 2020) zavezala, da bo zagotovila učinkovitejšo (u)porabo virov z (med drugim) vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil.

Matija Urankar

Ideja za ta prispevek je nastala ob sodelovanju v izročitvenem postopku, ki je še v teku in je v času pisanja tega prispevka nekje med sodno in upravno fazo izročitve. Zaradi tega je ta prispevek napisan na kolikor se le da abstraktni ravni, njegov cilj pa je osvetliti vprašanje obsega in mej presoje, ali iz prošnje za izročitev izhaja dovolj dokazov za utemeljenost suma, da je posameznik, čigar izročitev se zahteva, izvršil določeno kaznivo dejanje (13. točka prvega odstavka 522. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Menim, da so sodišča pri takšni presoji dolžna upoštevati tudi navedbe in predložene dokaze obrambe ter opraviti vsaj prima facie presojo verodostojnosti posredovanih dokazov in dokazno oceno (tako listin obrambe kot listin, ki jih je posredovala država prosilka).

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal

Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.

mag. Suzana Pisnik

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči na eni strani med kršitvami, pri katerih mora delodajalec najprej le opomniti delavca in ga opozoriti na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve (tu govorimo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ter na drugi strani kršitvami, ki so tako hude, da zaradi njih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja za čas odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).

mag. Biserka Kogej Dmitrovič

Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.

Maja Prebil

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.

Grega Oprčkal

"Svoboda izražanja se konča, kjer se začne kazensko pravo" je pravosodni minister Heiko Maas nagovoril nemški parlament pred razpravo o kontroverznem predlogu Zakona za boljše izvrševanje prava na socialnih omrežjih (nem. Netzwerkdurchsetzungsgesetz - NetzDG). Dodal je, da je treba spletu dati ravno toliko prostora za hujskanje in ščuvanje, kot ga ima ulica. Nekaj ur kasneje je nemški zakonodajalec z minimalno večino sprejel t. i. "zakon o Facebooku".

dr. Boštjan Polegek

Prizadevanja za oblikovanje nove strukture sodišč prve stopnje so ponovno zbudila živahnejša razmišljanja o vključitvi državljanov v izvajanje sodne oblasti oziroma širše o zbornem sojenju. V rednem kazenskem postopku procesni predpis še ohranja kolegijsko odločanje sodišča prve stopnje, čeprav je od novele ZKP-K sodelovanje sodnikov porotnikov le še fakultativno, še zmeraj pa je zakon dosleden pri zbornem odločanju instančnih sodišč. Tudi sam menim, da je tema, o kateri se je kritično razpravljalo že v prejšnjem režimu, vse bolj aktualna - med drugim se nanaša na vprašanje sodniške avtoritete kot splošne socialno-psihološke in pravne vrednote, ki je v našem sistemu sicer močno zapostavljena.

Patricij Maček, Maksimilijan Gale, Ines Gorjup

Profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin je na sekciji o brexitu, migracijah in digitalnem pravu spregovorila o pravnem položaju oseb na ozemlju države, ki jim zavrne prošnjo za mednarodno zaščito. Povedala je, da je v Evropski uniji (EU) leta 2014 za mednarodno zaščito zaprosilo 626.960 oseb, leta 2015 pa 1,322.825 oseb, pri čemer je bilo od slednjih 52 odstotkov uspešnih na prvi in 14 odstotkov na drugi stopnji.

dr. Janja Hojnik

Ob Dnevu Pravne fakultete v Mariboru (25. oktobra 2017) smo organizirali posvet o merilih vrednotenja pravne znanosti v Sloveniji. Kot sem že večkrat pisala tudi za Pravno prakso, so ta merila v več pogledih zelo sporna in vse močneje vplivajo na naše delo - na vprašanja, kakšne pravne vsebine bomo pravni raziskovalci preučevali (slovensko, ameriško pravo?), ali bomo sploh še objavljali v slovenskih pravnih revijah, ali bomo sploh še pisali pravne knjige, sploh tiste v slovenščini? Menimo, da brez povezave vseh slovenskih raziskovalcev na področju prava ne bo šlo, zato smo tudi organizirali posvet.

Primož Cencelj

Vse več mednarodno priznanih institucij zvišuje napovedi o slovenski gospodarski rasti. Sam sem že pred časom napovedal, da bo Slovenija že letos beležila rast BDP nad štirimi odstotki. Zdi se, da se tudi največji skeptiki seznanjajo z dejstvom, da je ladja gospodarske krize odplula s trenutkom sanacije slovenskih bank konec leta 2013. Namerno poudarjam, da je bil glavni razlog za krčenje gospodarstva v letih 2012 in 2013 tiščanje "glave v pesek" glede situacije v bankah, ker se pogosto srečujemo z mnenji, da je bil glavni krivec za krčenje Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF).

mag. Sanja Vujanović

Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha. Prenehanje pogodbe je objektivna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti. S prenehanjem pogodbe pa ne preneha nujno pravno razmerje med (nekdanjima) pogodbenima strankama, saj lahko nastanejo novi zahtevki, in sicer odškodninski zahtevek, če so za to izpolnjeni pogoji, in v primerih, ko je bila izpolnitev v celoti ali delno že opravljena, zaradi odpadle pravne podlage povračilni (reparacijski) zahtevki.

mag. Frančiška Al Mansour

V današnjem času je vedno manj pošte dostavljene s klasičnimi poštnimi storitvami in vedno več je elektronskih obvestil, ki so namenjena strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, ali obvestil o udeležbi učencev pri posameznih razpisih itd.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Zanima nas, ali pri zadržanju učinkovanja odpovedi teče odpovedni rok.

Če naj bo zahtevana raven trditvenega bremena skladna s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), je treba upoštevati pravna in življenjska položaja obeh pravdnih strank. Od tožnika je tako mogoče terjati le tisto, kar je od njega življenjsko še mogoče in razumno pričakovati. Hkrati pa trditvenega bremena (v imenu življenjskosti) spet ni mogoče znižati do te mere, da bi bila tožena stranka prizadeta v svoji pravici do obrambe. Braniti se je mogoče namreč le zoper ustrezno konkretizirano trditveno podlago.

Pri sprejemu poslovno nesposobne osebe na oddelek pod posebnim nadzorom v nujnem primeru se mora uporabiti Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ureja postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, pri čemer zakoniti zastopnik ne more nadomestiti privolitve osebe v zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom.

Matej Vošner

Ali oziroma na kakšen način je možna zakonita uporaba tehnologije Deep Packet Inspection (DPI) in ali je dovolj, če se v internem aktu (varnostni politiki) opredeli uporaba te tehnologije?

Zoran Skubic

Oblikovanje besedila - in pravičnih kriterijev - javnega natečaja za zapolnitev prostih delovnih mest v državni upravi ni mačji kašelj. Zahteva tenkočutno poznavanje vseh relevantnih predpisov (ki jih ni malo), hkrati pa je treba vnaprej zagotoviti, da bo ponujeno delovno mesto zasedel/-a kandidat/-ka, ki je za opravljanje zahtevanih nalog najbolj usposobljen/-a. Težava pa lahko nastane, ko so predmet razpisa delovna mesta, ki so bila svojčas skoraj v izključni provenienci moških kandidatov. Mednje spadajo predvsem poklici, pri katerih so praviloma a priori v ospredju atributi fizične moči in telesne zmogljivosti, kar se nanaša zlasti na zaposlitve v t. i. represivn(ejš)em delu državnega aparata, v katerega spadata predvsem vojska in policija. Jasno je, da tudi tu diskriminacije na podlagi spola (praviloma) ne more in ne sme biti. Toda ali je dopustno, da se v razpisu za prosto mesto policista določi minimalna telesna višina kandidata ali kandidatke? Povedano drugače, ali je z vidika Direktive 76/207 (o enakem obravnavanju) za opravljanje nalog policista/-ke res upravičen pogoj, da je visok/-a vsaj 1,70 m?

Tina Korošec

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.

Patricij Maček

"To, da sta cerkev in država ločeni, ne pomeni, da ne smeta sodelovati. Morata sodelovati na tistih področjih, ki so skupna. Skupna obema pa je dobrobit posameznika," je povedal profesor na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti dr. Matej Avbelj na etičnem simpoziju z naslovom Svoboda vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru, ki je potekal 11. oktobra 2017 na PF Univerze v Ljubljani. Njegovo predavanje je potekalo pred tradicionalno rdečo mašo, ki jo vsako leto ob začetku sodnega in akademskega leta organizira Akademsko društvo Pravnik. Slovesnost v ljubljanski stolnici je letos vodil upokojeni ljubljanski nadškof, monsinjor dr. Anton Stres.

mag. Martin Jančar

Prvo, kar bo kogarkoli, ki je kdaj prestopil prag kake pravne fakultete, pri knjigi Kaj je pravičnost? zbodlo, je gotovo kombinacija imena Hans Kelsen in pojma pravičnost. Kaj ni to tisti, se bo marsikdo vprašal, ki slovi prav po tem, da je zatrjeval, da pravičnost nima kaj dosti opraviti s pravom samim? In res, Hans Kelsen je tisti, ki je s svojo Čisto teorijo prava iz pravne znanosti "zbrisal" vrednote, dejstva in vsebino norm. Čisto teorijo prava zanima le pozitivno pravo, njegova formalnologična zgradba in povezave med njegovimi sestavinami.

dr. Nataša Hribar

Jezikovni kotiček minuli teden sem začela takole: Pred časom sem spisala jezikovni kotiček, ki sem ga naslovila z naslovom Se piše skupaj ali narazen?. Na koncu povedi se je pojavil citat v obliki vprašanja, ki sem ga zapisala v ležečem tisku, brez narekovajev, ohranila pa sem končno ločilo citata, torej vprašaj. Danes si bomo pogledali, kako postavljamo ločila pri citiranju.

Toni Tovornik

Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v 4. členu oblikuje volilne okraje, ki so po številu volivcev zelo različni.

Patricij Maček

Torek, 7. 11. Gospodarsko sodelovanje. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v družbi več kot 20 slovenskih podjetij obiskal Črno goro, kjer je se v Podgorici srečal s črnogorsko ministrico za gospodarstvo Dragico Sekulić in svetovalcem pre

Patricij Maček

Torek, 7. 11. Srečanje verskih voditeljev. Evropska komisija (EK) je gostila 13. letno srečanje verskih voditeljev za razpravo o učinkoviti Evropski uniji (EU), ki temelji na vrednotah. Cilj razprave o prihodnosti Evrope je bil, da bi Evropa postala enotnejša, močnejša

16. november 1951 - Društvo za Združene narode za Slovenijo Ustanovljeno je bilo Društvo za Združene narode za Slovenijo, organizacija, ki podpira Združene narode (ZN) v njihovi vlogi varuha globalnega miru in stabilnosti. Po sprejetju Slovenije med države članice OZN leta

Patricij Maček

V prejšnji izdaji Pravne prakse smo v tej rubriki lahko prebrali, da si Ministrstvo za pravosodje prizadeva za uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in da si s tem želi seznaniti tudi zainteresirano javnost. Enak interes ministrstvo zasleduje tudi pri odzivih na letna poročila Varuha človekovih pravic (Varuh), zato je oblikovalo spletno stran, namenjeno odzivnim poročilom Vlade na Varuhova letna poročila in drugim pojasnilom.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 62/17 1. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču na Ptuju - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 18. november. 2. Dva okrajna sodnika na Okrajnem sodišču v Trbovljah - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 18. november. 3. Okrajni sodnik

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 155. redni seji (9. november 2017): - predlog zakona o Kobilarni Lipica, - Uredba o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest, - Uredba o spremembi Uredbe o cestninskih cestah in cestnini, - Uredba o spremembi Uredbe o davčni obravnavi povrač

8. november - predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona. 10. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izdelkih iz plemenitih kovin. 13. november - predlog zakona

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) (Ur. l. RS, št. 61/17) - veljati začne 17. novembra. 2. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (Ur. l. RS, št. 61/17) - veljati začne 17. novembra, uporabljati pa se začne 1.

 
Splošni pogoji