O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2017, številka 47, 7. 12. 2017 > Kazalo

UVODNIK

Kako ubraniti pravo pred njim samim?

Rok_Svetlic.jpg

dr. Rok Svetlič

Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.

IZPOSTAVLJAMO

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc

Janez_Kranjc.jpg
Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi...

Elektronski kazenski vpisniki določajo izrek sodbe?

Zdenka Pavlovič

Zdenka_Pavlovic.jpg
K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja...

Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih

dr. Andraž Teršek

Andraz_Tersek.jpg
Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile,...

VSEBINA

dr. Rok Svetlič

Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.

dr. Janez Kranjc

Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).

dr. Andraž Teršek, Marko Blatnik

Ob jesenskem začetku letošnjega študijskega leta je nenadoma brez zdravstvenega zavarovanja in nekaterih drugih socialnih pravic (na primer do prehrane, prevozov, štipendiranja) ostalo kar okoli dva tisoč študentov. To se je zgodilo (oziroma - to je država storila) na temelju člena v Zakonu o visokem šolstvu, po katerem naj bi študente, ki sicer opravljajo študijske obveznosti, vseeno izvzeli iz kroga upravičencev do koriščenja pomembnih - in elementarnih - študentskih socialnih pravic. S tem sta finančno nepremostljiva težava in škoda nastali tistim študentom, ki so se med študijem prepisali na drug študij ali pa so se odločili za zaporedni študij. Status študenta so ohranili, zadevne pravice pa jim pripadajo le za obdobje trajanja prvega študijskega programa.

Nenad Mrdaković

Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) je konec letošnjega avgusta pripravilo osnutek Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki uvaja vrsto novosti na danem področju. Sprejem novega zakona je vsekakor nujen, saj je obstoječi zakon v določenih ozirih že zastarel, tako z vidika potreb razvijajoče se prakse kot tudi z vidika normativne ureditve. Dosedanji potek sprejemanja novel ZVPot odraža dinamiko implementacije relevantnih direktiv EU s področja potrošniškega prava, v okviru katere so se besedila danih pravnih aktov EU velikokrat enostavno kar povzemala v celoti ter ob odsotnosti dodatnega razmisleka o njihovi smiselnosti in umestitvi v dano nacionalno pravno področje varstva potrošnikov. Osnutek ZVPot, ki kot tak sicer ne vsebuje obrazložitev k členom, čeprav bi slednje olajšale javno posvetovanje in podajanje predlogov k besedilu, prinaša nekatere bolj ali manj (ne)posrečene rešitve tako v prvem (Splošne določbe) kot v drugem delu (Poslovanje podjetij s potrošniki), katerih oris bo predstavljen v danem prispevku.

mag. Igor Strnad

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil spremenjen tudi tretji odstavek 337. člena ZPP, ki se sedaj glasi: "Ugovor pobota ali zastaranja, ki nista bila uveljavljena pred sodiščem prve stopnje, se ne moreta uveljavljati v pritožbi."

Denis Potočnik

Srečujemo se z veliko ponudbo blaga in storitev, s katerimi nas trgovci in ponudniki storitev vsakodnevno "zasipajo" bodisi s pomočjo oglasnih letakov bodisi prek spleta in drugih medijev. Konkurenca je na vseh področjih tako velika, da ponudnikom ne preostane drugega, kot da skušajo z oglaševanjem kupce "premamiti", da kupijo njihovo blago ali naročijo storitve namesto blaga ali storitev konkurenčnih podjetij. Pri tem pa se nemalokrat poslužujejo različnih pravno nedopustnih načinov oglaševanja, tudi zavajajočega oglaševanja.

Zdenka Pavlovič

K pisanju tega prispevka me je spodbudil prejem sodbe, iz katere izhaja, da se je moralo sodišče "podrediti" elektronskemu kazenskemu vpisniku in izdati sodbo v nasprotju z določili Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po prvem odstavku 82. člena Zakona o sodiščih sodišča zaradi učinkovitega opravljanja zadev sodne uprave, vodenja in preglednosti sodnih zadev, zakonitega odločanja sodišč, spoštovanja pravic strank in drugih udeležencev sodnih postopkov, lastne evidence in statističnega poročanja upravljajo vpisnike, imenike, pomožne knjige, registre in javne knjige, v katerih obdelujejo osebne in druge podatke iz spisov sodnih zadev.

mag. Suzana Pisnik

Pravni temelj za promocijo zdravja na delovnem mestu daje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako je v 6. členu ZVZD-1 določena obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V skladu z 32. členom ZVZD-1 mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in opredeliti način spremljanja njenega izvajanja, kar pomeni, da delodajalec izvaja določene aktivnosti in ukrepe, ki ohranjajo in krepijo telesno in duševno zdravje delavcev. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 bo smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu izdal minister, pristojen za zdravje.

dr. Jorg Sladič

V mednarodnem pravu obstaja posebno področje, ki se nanaša tudi na slovenski lex fori v civilnih postopkih, in sicer gre za vprašanje imunitet po mednarodnem pravu. Trdimo lahko, da gre po ZPP in tudi ZIZ za absolutne negativne procesne predpostavke, ki imajo temelj v mednarodnem javnem pravu (28. člen ZPP). Načeloma je treba razlikovati med imuniteto tuje države oziroma mednarodne organizacije, osebno imuniteto (na primer diplomata ali šefa tuje države (exemption)) in eksteritorialnostjo (se pravi prostorsko imuniteto, na primer veleposlaništva). Nosilci imunitet v Sloveniji so tuje države in mednarodne organizacije; slednje samo, če je Slovenija članica te mednarodne organizacije.

Maja Prebil

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.

Lidija Srebrnjak

Po trenutno veljavni zakonodaji je za opravljanje mirne dejavnosti v delu stanovanja treba pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev. Je pridobivanje soglasij res nujno potrebno ali gre le za nepotrebno oviro pri opravljanju dejavnosti?

dr. Ciril Ribičič

Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.

Matej Tomažin

Po dolgih letih se je tudi v Slovenijo "naselilo" pozitivno vzdušje. Skoraj kamorkoli se obrneš, je začutiti pozitiven pogled; in to je za 2018 zelo dobra popotnica. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je vse ciklično in da se lahko optimizem hitro spremeni v pesimizem.

dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak

Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3

dr. Andraž Teršek

Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Prejeli smo dve vprašanji na temo posojanja delavcev.

Varuh človekovih pravic (Varuh) posebno pozornost namenja področju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, saj meni, da to zagotavlja legitimnost sprejetih odločitev in da je izhodišče za sprejem kakovostnih in učinkovitih predpisov. Eno izmed področij, na katerih sprejete odločitve in predpisi zadevajo širšo skupnost, je tudi področje posegov v okolje.

Tožena stranka je ob ves čas enakem obsegu dela in enakih normativih sprva zaposlila dodatno delavko za isto delo kot ga je opravljala tožeča stranka, nato pa tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da ne dosega normativa. Takšen razlog ne predstavlja resnega in utemeljenega odpovednega razloga v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.

Matej Vošner

Ali višina obračunanega dodatka za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih sodi v kategorijo podatkov o plačah, ki se lahko posredujejo poslovodjam? V kakšnem obsegu lahko delodajalec vodjam poslovnih enot in strokovnih služb posreduje podatke o plačah delavcev, ki so zaposleni v tej enoti (na primer osnovna bruto plača, višina dodatkov za delovno uspešnost, pogoji dela ipd.)?

Zoran Skubic

Življenje je sestavljeno iz posameznih zgodb. A žal te niso vedno prijetne. Sploh ko moraš poskrbeti za svoje preživetje in preživetje svojih bližnjih, ti jo lahko zagode - nesreča. Včasih jo odneseš s celo kožo, kako manjšo poškodbo, občasno pa pride tudi do smrti kake bližnje osebe. Denarna odmena tovrstne rane resda težko zaceli, a je pogosto v tovrstnih primerih edina uteha, ki jo lahko (odškodninsko) pravo ponudi. A vseeno so še vedno možni takšni ali drugačni zapleti. Sodišče (EU) je tako obravnavalo portugalski primer, ko je mož pokojne kmetijske delavke od zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana odgovornost uporabe traktorja, ki je pri zdrsu zemlje povzročil njeno smrt, terjal izplačilo odškodnine iz pripadajoče nastale nepremoženjske škode. Sodišče je tako imelo priložnost podrobneje razjasniti doktrino, ki jo je odločilno razvilo prav ob obravnavi "našega" primera Vnuk, ob katerega se je sedanji britanski zunanji minister Boris Johnson izrecno obregnil v enem od svojih nedavnih zagovorov brexita.

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič

Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?

Patricij Maček

Dr. Matej Avbelj, dr. Miro Cerar, ddr. Klemen Jaklič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, dr. Vasilka Sancin, Lucija Šikovec Ušaj, dr. Andraž Teršek in dr. Boštjan M. Zupančič. To so po mnenju uporabnikov in obiskovalcev osrednjega spletnega pravnega portala IUS-INFO najvplivnejši pravniki letošnjega leta. Priznanja je najvplivnejšim pravnikom na okrogli mizi, ki je letos potekala pod naslovom Kako (ne)razumemo ustavno demokracijo, podelila direktorica GV Založbe in dogodkov Alenka Zalar. Okroglo mizo, ki se je odvila 28. novembra v hotelu InterContinental, je povezoval član deseterice najvplivnejših pravnikov in profesor na Evropski pravni fakulteti dr. Andraž Teršek, ki je izrazil prepričanje, da je vnos pravice do pitne vode v Ustavo "formalistično nasilje" nad Ustavo, saj naj bi bila ta pravica že vsebovana v pravici do zdravega življenjskega okolja.

dr. Matjaž Kovač

Mednarodna izmenjava ima izjemno vlogo v razvoju gospodarstva vsake države, saj povezuje proizvodnjo in potrošnjo ter neposredno vpliva na hitrejši razvoj proizvodnih sil in družbenih odnosov, ki se ustvarjajo prek mednarodne menjave med državami. V sistemu s tržnim mehanizmom mednarodna menjava in svetovno tržišče postajata stični točki, v katerih se srečujejo interesi raznih družbenoekonomskih sistemov z različnimi stopnjami razvitosti proizvodnih sil. Zaradi različnih trgovskih praks pogodbenih strank lahko pride do nesporazumov, nesoglasij in sporov. Največje zapreke, ki jih ustvarjajo pravni redi posameznih držav, se občutijo na področju prometa in transporta. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med subjekti iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov.

dr. Nataša Hribar

Ne vem, kolikokrat sem svojim študentom že povedala, da sem ženska, in ne moški, a nič ne zaleže. Vedno znova in znova na svoj elektronski naslov dobivam sporočila, ki se začnejo s Spoštovana gospa profesor Hribar! Nikakor jim ne morem dopovedati, da imamo v slovenščini za nazive - takšne in drugačne - poleg oblike za moški spol tudi obliko za ženski spol. In da če že obstaja, jo je treba tudi uporabljati. Pa to ni nikakršna moja kaprica, tudi proti moškim nimam nič, še manj proti moškemu slovničnemu spolu kot nevtralni slovnični obliki (a o tem morda kaj več v kakem drugem kotičku). Uporaba ženskih oblik v nazivih je priporočena, da ne rečem predpisana tudi v pravilih Slovenskega pravopisa. Takole piše (str. 98, odst. 862):

Toni Tovornik

Državni zbor je pretekli teden sprejel avtentično razlago četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Patricij Maček

Torek, 21. 11. Okoljska problematika. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je s sodelavci na delovni pogovor sprejela glavno inšpektorico Inšpektorata za okolje in prostor Dragico Hržica. Pogovarjali so se o sistemu določanja prioritet za delo gradbene inšpekci

Patricij Maček

Torek, 21. 11. Pomoč Italiji. Evropska unija (EU) bo v znak solidarnosti Italiji namenila 28 milijonov evrov kohezijskih sredstev za odpravo škode in oživitev gospodarske dejavnosti na območjih, ki so jih lani in letos prizadeli katastrofalni potresi. Od tega bo pet mil

7. december 2005 - Aretacija Gotovine Španske specialne enote so na Kanarskih otokih aretirale hrvaškega generala Anteja Gotovino, za katerim je bila izdana tiralica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. 8. december

Patricij Maček

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), katerega namen je zagotoviti dostopnejša spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja v Sloveniji za uporabnike, zlasti za uporabnike invalide. Z ZDSMA se bo v slovenski pravni red implementirala evropska direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 68/17 1. Višji državni tožilec - Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. december. UL C 406 A 2. Izvršni direktor urada EUIPO - Chairperson of the Management Board EUIPO - European Union Intellectual Property Office, Španija; rok

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 157. redni seji (23. november 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, - Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in rib

22. november - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, - predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini. 24. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. 27. november

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o voznikih (ZVoz-1A) (Ur. l. RS, št. 67/17) - veljati začne 14. decembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Sp

 
Splošni pogoji