O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 3-4, 25. 1. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Svoboda laganja

Natasa_Pirc-Musar.jpg

dr. Nataša Pirc Musar

"Le svoboden in neomejevan tisk lahko učinkovito razkriva prevare v vladi." (Hugo Black, vrhovni sodnik ZDA, 1971) Ravno v času intenzivnih razprav o svobodi govora, posegih v zasebnost, sovražnem govoru in "fake news" (lažnih novicah) je v kinodvorane prišel novi Spielbergo

IZPOSTAVLJAMO

Je Avtentična razlaga določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP ustavnopravno dopustna?

dr. Blaž Kovačič Mlinar

Blaz_Kovacic-Mlinar.jpg
Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti...

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš

Aleksander_Karakas.jpg
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem...

Dinamični nabavni sistem kot odgovor na pomanjkanje konkurence pri javnem naročanju

Katja Hodošček

Katja_Hodoscek.jpg
Trg javnega naročanja v Sloveniji pesti pomanjkanje konkurence, zato se upravičeno sprožajo pomisleki o gospodarnosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja. V pričujočem prispevku so obravnavani razlogi za trenutno stanje na trgu javnih naročil in identificirana rešitev, ki bi lahko prispevala k doseganju večje konkurence vsaj pri nekaterih predmetih javnega naročanja. Gre za dinamični nabavni sistem, institut, ki je z uveljavitvijo Direktive 2014/24/EU oziroma ZJN-3 postal uporabnikom...

VSEBINA

dr. Nataša Pirc Musar

"Le svoboden in neomejevan tisk lahko učinkovito razkriva prevare v vladi." (Hugo Black, vrhovni sodnik ZDA, 1971) Ravno v času intenzivnih razprav o svobodi govora, posegih v zasebnost, sovražnem govoru in "fake news" (lažnih novicah) je v kinodvorane prišel novi Spielbergo

dr. Blaž Kovačič Mlinar

Državni zbor je dne 22. novembra 2017 sprejel Avtentično razlago določbe četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP (ORZKP153, 154), ki dvoletni rok v določbi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) opredeljuje kot zgolj instrukcijski rok: "Določbo četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku [...] je treba razumeti tako, da je rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok. Če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon, se lahko pridobljeno gradivo iz četrtega odstavka 153. člena oziroma drugega odstavka 154. člena v postopku uporabi kot dokaz tudi, če je zahteva za preiskavo ali obtožnica oziroma obtožni predlog vložen po poteku roka dveh let od konca izvajanja ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena."

mag. Aleksander Karakaš

Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.

dr. Roman Lavtar

S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C). Če strnemo, prinaša novela dve ključni spremembi: spremembo uteži za razdelitev sredstev med občinami in bolj natančno določen postopek oblikovanja višine povprečnine, ki je podlaga za razdelitev. Pri spremembi uteži gre za prilagoditev računske enačbe demografskim gibanjem v občinah tako, da povečuje težo prebivalcev, mlajših od 6 let in starejših od 75 let. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo občine z večjim številom prebivalcev, ki sodijo v ti dve kategoriji, prejele nekoliko več sredstev kot doslej, saj imajo z njimi dokazano večje stroške. Pri postopku določanja višine povprečnine, ki pripada posameznemu prebivalcu, pa je izrecno določeno, da se upoštevajo makroekonomske okoliščine državnih financ in s tem fiskalno pravilo. Poleg teh dveh sprememb prinaša novela ZFO-1C še nekatere druge, od katerih velja izpostaviti spremembo pogojev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Podrobneje o tem v nadaljevanju.

mag. Mojca Curk

Uklonilnega zapora, ukinjenega z odločbo Ustavnega sodišča RS, kot sredstva prisile k plačilu globe ne moremo primerjati z uvedbo novega instituta nadomestnega zapora v prekrškovnem postopku, saj je slednji oblika izvršitve neplačane in neizterljive globe. Nadaljnja pomembna značilnost je tudi v tem, da obveznost plačila globe s prestanim nadomestnim zaporom ugasne, medtem ko je bil storilec po prestanem uklonilnem zaporu še zmeraj dolžan plačati globo in je uklonilni zapor torej ni nadomestil. Namen prispevka je podati splošen oris in informacije o odreditvi nadomestnega zapora v postopku o prekršku.

dr. Luka Martin Tomažič

S predmetnim prispevkom bom prikazal, da je ideja Emmanuela Macrona, da bi vpeljal zakonodajo, ki bi sankcionirala t. i. "fake news" (lažne novice), škodljiva in neskladna z demokratičnimi vrednotami. Izpostavil bom problematiko lažnih novic kot nedoločnega pojma, kritiko pa bom dodatno

Andraž Beguš

Upravno sodišče je v zadevi št. I U 2707/2017-7 z dne 15. decembra 2017 odločilo, da je treba 17. člen Uredbe (EU) št. 604/2013 (Dublin III) razlagati na način, da določbe tega člena vsebujejo pravico posameznika, da od države zahteva uporabo diskrecijske klavzule, ki jo omenjeni člen opredeljuje, kar je lahko zagotovo sporno že z vidika splošne upravnopravne teorije in prakse, kot tudi z vidika razlage omenjenega člena s strani Sodišča Evropske unije (EU).

Barbara Zobec

V zvezi z dogodki na glavnem vhodu v sodno palačo se nisem nameravala oglašati. Menila sem, da je bilo že dovolj povedanega in da se bodo zadeve uredile - da bomo dobili vsi sodniki in uslužbenci sodišča, ki si nas pravosodni policisti očitno ne morejo zapomniti (prejšnji varnostniki so nas poznali in nas s prijaznimi pozdravi spuščali na sodišče), ustrezne pametne kartice ali izkaznice, da ne bomo dnevno izpostavljeni zdravju škodljivemu sevanju. Ko sem slišala, da se zbirajo nekakšni podpisi, sem se odločila, da bom pojasnila tudi svojo izrazito neugodno in brutalno izkušnjo, ki sem jo doživela od policistov na glavnem vhodu.

dr. Ciril Ribičič

Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.

mag. Sandi Kodrič

Le redko se zgodi, da kak krožek postane predmet poslanskega vprašanja v Državnem zboru. Decembra 2017 se je to zgodilo osnovnošolskemu krožku Mladi in denar, in sicer v zvezi z umeščanjem finančnega opismenjevanja v šolski kurikul (trenutno je ta snov zajeta le v nekaj urah pri predmetu gospodinjstvo). Kaj sta pedagoška stroka in politika pri tem že ukrenili in kaj nameravata?

Katja Hodošček

Trg javnega naročanja v Sloveniji pesti pomanjkanje konkurence, zato se upravičeno sprožajo pomisleki o gospodarnosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja. V pričujočem prispevku so obravnavani razlogi za trenutno stanje na trgu javnih naročil in identificirana rešitev, ki bi lahko prispevala k doseganju večje konkurence vsaj pri nekaterih predmetih javnega naročanja. Gre za dinamični nabavni sistem, institut, ki je z uveljavitvijo Direktive 2014/24/EU oziroma ZJN-3 postal uporabnikom prijaznejši, njegovo širšo uporabo pa bodo omogočile elektronske platforme, saj gre za popolnoma informatiziran način naročanja. V prispevku so predstavljene ključne prednosti instituta, ki delujejo v smeri povečevanja konkurenčnosti na trgu javnih naročil, analiziran pa je tudi pozitiven vpliv uveljavitve instituta v praksi na preprečevanje omejevalnih sporazumov ponudnikov glede delitve trga javnih naročil (bid rigging).

Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. januarja do vključno 28. februarja se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. marca dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.

Ministrstvo za finance dvakrat letno objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), povečana za osem odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek ECB na dan 31. decembra 2017, znaša 8 odstotkov. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije v začetku januarja 2018.

Virtualne valute se ne štejejo za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Prav tako se virtualne valute ne štejejo za finančni instrument.

Ana Hederih

Varstvo invalidov na delovnem mestu je pravna vrednota, vsebovana v mnogih aktih našega pravnega reda. Tako že sama Ustava invalidom v skladu z zakonom zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo, nadalje pa tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec zagotavljati varstvo invalidov pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med drugim to pomeni obstoj posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, v skladu s 116. členom ZDR-1 ter Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).,

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavka je zaposlena za določen čas s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer za 20 ur na teden. Delo opravlja od ponedeljka do četrtka po pet ur na dan. Število delovnih ur v oktobru 2017 je bilo 168. Naša delavka bi morala v oktobru 2017 opraviti polovico teh ur, torej 84. V ponedeljek, 30. oktobra, je delavka koristila letni dopust, 31. oktobra pa je bil praznik.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Z delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar smo pozabili navesti razlog, zaradi katerega smo z delavcem sklenili pogodbo za določen čas (povečan obseg dela).

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo za določen čas enega leta, ki se bo mu kmalu iztekla. Pogodbo mu nameravamo podaljšati za določen čas enega leta.

dr. Nana Weber

Delavka, stara 57 let, je prinesla potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da se lahko na podlagi upoštevanja znižanja starostne meje za otroke upokoji na določen datum, brez upoštevanja te meje pa pozneje.

1. Peti odstavek 24. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 82/13 - UPB2 in nasl.) v zvezi s četrto povedjo drugega odstavka 108. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11 - UPB8 in nasl.) se razveljavi, kolikor določa, da je zoper sklep o policijskem pridržanju, ki se odredi na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, pritožbo mogoče vložiti le, dokler traja pridržanje.

S to odločbo Vrhovno sodišče odstopa od svoje prakse, po kateri je za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v določenih primerih zadostovalo že, če je opis dejanja (v povezavi z abstraktnim delom) vseboval navedbo, da se je dolžnik zavezal, da bo obveznosti izpolnil in/ali obljubljal plačilo, pa do izpolnitve obveznosti ob dospelosti ni prišlo.

Matej Vošner

Pod kakšnimi pogoji in v katerih primerih je dopustno posredovati osebne podatke umrlih oseb, če so bili ti vpisani že pred več kot 100 leti?

Pobudnica je na Delovno sodišče v Mariboru (sodišče) pred več kot štirimi leti vložila tožbo zoper delodajalca. Razpisanih je bilo več narokov za glavno obravnavo, vendar naj bi bili vsi preloženi. Zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je na predsednika sodišča naslovila dve nadzorstveni pritožbi in rokovni predlog, predsednik sodišča pa je njeno zadnjo nadzorstveno pritožbo spoznal za utemeljeno.

dr. Vesna Bergant Rakočević

Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.

Zoran Skubic

Zaščita pravic narodnih manjšin je bila na evropskem pogorišču, ki ga je za seboj pustila prva svetovna vojna, pod pokroviteljstvom takratnega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona eno temeljnih poslanstev v letu 1919 novoustanovljenega Društva narodov. A ta politika je bila precej diskriminatorna, saj je zaveze glede zaščite narodnostnih manjšin primarno naložila novonastalim državam, ki so se oblikovale ali razširile na donedavnih ozemljih imperialne Nemčije, Avstro-Ogrske in nekdanjega Turškega imperija. Ta politika je imela občasno prav pošasten obraz, saj je bila leta 1923 pod njenim okriljem in pod patronatom tedanjega visokega komisarja za begunce Društva narodov Fridtjofa Nansena, sicer tudi prejemnika Nobelove nagrade za mir, po zaključku vojne med Grčijo in Turčijo (1919-1922) med tema dvema državama izvršena t. i. "prostovoljna" izmenjava prebivalstva. Tako je bilo z blagoslovom Društva narodov na podlagi t. i. Lausanskega sporazuma s turških ozemelj v Grčijo preseljenih okoli 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, v Turčijo pa iz Grčije okoli 500.000 muslimanov. Vzpon avtoritarnih režimov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je s pravicami manjšin nato bolj kot ne nasilno pometel. A vseeno, državne ureditve se spreminjajo, manjšine ostajajo. In tega dejstva se mora zavedati tudi Unija. S tem namenom je več manjšinskih organizacij, tudi naših zamejcev iz avstrijske Koroške, leta 2013 Evropski komisiji predložilo vlogo za evropsko državljansko pobudo, ki bi ob zadostni podpori (milijon podpisov državljanov EU) omogočila višjo kakovost zaščite pravic manjšin v Uniji. Komisija je pobudo - gladko zavrnila. A Splošno sodišče (EU) je menilo drugače ...

Neža Kompare

V obdobju sedmih zaporednih delovnih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka tudi pravico do tedenskega počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. To narekujeta tako evropsko pravo kot tudi nacionalno pravo posameznih držav članic. Vendar ali je tedenski počitek, do katerega ima delavec pravico, treba zagotoviti najpozneje sedmi dan po šestih zaporednih delovnih dneh ali lahko nastopi na kateri koli dan v tem sedemdnevnem obdobju? S tem predhodnim vprašanjem se je ukvarjalo Sodišče Evropske unije.

dr. Nana Weber

Sodišče Evropske unije (EU) je odločilo, da razveza zakonske zveze, ki je posledica enostranske izjave enega od zakoncev pred verskim sodiščem, ne spada na vsebinsko področje uporabe uredbe "Rim III" o pravu, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, saj je pravno veljavnost mogoče priznati le tisti razvezi, ki jo potrdi javni organ.

Toni Tovornik

Sodbe Sodišča EU 5. oktober, 12. oktober, 17. oktober, 18. oktober in 19. oktober

David Borlinič Gačnik

Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.

dr. Peter Grilc

Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.

dr. Nataša Hribar

V današnjem kotičku se bomo dotaknili slovnične teme - spomnili se bomo, kaj so kazalni zaimki in kako jih uporabljamo ter katere so najpogostejše napake (ali pa tudi ne!) pri njihovi uporabi. K pisanju kotička me je spodbudil primer, ki sem ga prebrala v šolskem zvezku osnovnošolke. Nekako takole je pisalo: Te ženski sta nato stopili v hišo in vrata so se zaprla. Kaj menite - je kazalni zaimek ta zapisan v pravilni slovnični obliki ali ne?

Janez Kranjc

Gre za eno od najbolj znanih pravnih maksim. Slovensko bi se glasila: Kdor molči, se šteje, da pritrjuje. Vsebuje jo 43. pravilo dodatka k zbirki kanonskega prava Liber sextus decretalium (Šesta knjiga dekretalov). Nastala je leta 1298 na ukaz papeža Bonifacija VIII. kot uradna in avtentična

Toni Tovornik

Izbrisanim so bile do konca leta 2017 v upravnih postopkih priznane odškodnine v skupnem znesku 26,4 milijona evrov.

Patricij Maček

mag. prava Torek, 16. 1. Srečanje obrambnih ministric. Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v okviru obiska pri pripadnikih 38. slovenskega kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v operaciji Euforja Althea in Natovem poveljstvu Sarajevo v Bosni in Hercegovini, sr

Patricij Maček

Torek, 16. 1. Plastika in okolje. Evropska komisija (EK) je za lažji prehod na krožno gospodarstvo predstavila prvo vseevropsko strategijo za plastične odpadke. Strategija naj bi varovala okolje pred onesnaževanjem s plastiko ter spodbujala rast in novosti. Po novih nač

25. januar 1949 - Svet za vzajemno gospodarsko pomoč Države vzhodnega bloka so ustanovile Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). 26. januar 2005 - Condoleezza Rice Condoleezza Rice je postala prva temnopolta Američanka na položaju zunanje m

Patricij Maček

Na straneh Pravne prakse smo lahko že večkrat brali o spletišču Spletno oko, ki je bilo vzpostavljeno pred več kot desetimi leti. Lani jeseni pa je bila spletna prijavna točka nezakonitih spletnih vsebin posodobljena - oblikovana je bila nova prijavna oblika.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 3/18 1. Notarski pomočnik - Notarska zbornica Slovenije; rok je 27. januar. Ur. l. RS, št. 4/18 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti - Ministrstvo za pravosodje; rok je 18. februar. 3. Okrožni državni tožil

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 164. redni seji (18. januar 2018): - predlog zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, - predlog zakona o spremembi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integ

16. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, - predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih, - predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, - predlog zakona o minimalnih pravicah delavcev.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah Uredbe o načinu izvajanja nadzora zračnega prostora (Ur. l. RS, št. 3/18) - veljati začne 27. januarja. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opr

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov