O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 5, 1. 2. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Zapravljena ustavna priložnost

Marko_Novak.jpg

dr. Marko Novak

V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.

IZPOSTAVLJAMO

Koncesije za raziskave in razvoj ter socialne storitve niso klasične koncesije storitev

dr. Mirko Pečarič

Mirko_Pecaric.jpg
Vlada je v Državni zbor poslala predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1). Prvi bo urejal koncesijska razmerja, drugi pa javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukture. Kljub temu da prvi načeloma ne regulira koncesij na področju negospodarskih javnih služb, ima kar nekaj določb, ki neposredno vplivajo nanje. Še posebej na področju raziskovalnih in razvojnih storitev pušča odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko rešili...

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač

Blaz_Kovac.jpg
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno...

Pravica delavcev do dodatnega izobraževanja - v teoriji in praksi

dr. Andraž Teršek, Jernej Medved

Andraz_Tersek.jpg
V današnji družbi ima izobraževanje zelo pomembno vlogo. Šolanje do prve zaposlitve ni več dovolj, od ljudi se - meniva, da upravičeno - pričakuje in zaželeno je, da se izobražujejo(-mo) vse življenje. V tem članku zato obravnavava teoretične definicije izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ustavnopravna izhodišča pravice do izobraževanja ter zakonodajo na področju dodatnega izobraževanja zaposlenih v Sloveniji.

VSEBINA

dr. Marko Novak

V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.

dr. Mirko Pečarič

Vlada je v Državni zbor poslala predloga Zakona o postopkih za podeljevanje koncesij (ZPPK) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1). Prvi bo urejal koncesijska razmerja, drugi pa javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukture. Kljub temu da prvi načeloma ne regulira koncesij na področju negospodarskih javnih služb, ima kar nekaj določb, ki neposredno vplivajo nanje. Še posebej na področju raziskovalnih in razvojnih storitev pušča odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi jih lahko rešili (vsaj) v novem predlogu Zakona o raziskovalni dejavnosti.

Andreja Friškovec

Maraton diplomatskih pogajanj na 16. zasedanju skupščine držav pogodbenic k Rimskemu statutu v New Yorku je prinesel dve novi zgodovinski odločitvi - aktivacijo sodne pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča (Sodišče) nad kaznivim dejanjem agresije in razširitev opredelitve vojnih zločinov iz 8. člena Rimskega statuta na pobudo Kraljevine Belgije.

Blaž Kovač

Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.

dr. Anita Napotnik

Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.

dr. Mitja Stefancic

Mediji v matici in v zamejstvu so v minulih tednih poročali o slabih izidih goriške naložbene družbe KB1909, ki je za zdaj, vsemu navkljub, še vedno eden od finančnih temeljev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, pa čeprav je njena usoda nejasna. Njena kriza bo nedvomno pustila daljnosežne posledice za delovanje gospodarskega sistema slovenske skupnosti v Italiji.

Boštjan Zrnec Orlič

Državni zbor je z Avtentično razlago določb ZKP o pogojih za uničenje gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, povedal, da je "rok dveh let po koncu izvajanja ukrepov instrukcijski rok". Gradivo se po tej razlagi ne uniči in lahko postane dokaz v postopku, tudi če zahtevo za preiskavo, obtožnico ali obtožni predlog državni tožilec vloži po poteku dveh let, "če je glede na aktivnosti državnega tožilca v tem obdobju jasno, da namerava nadaljevati kazenski pregon". Bistvena podmena sprejete Avtentične razlage je, da kazenski pregon v času izvajanja omenjenih ukrepov, kar je praviloma v predkazenskem postopku, že teče in da lahko po prenehanju izvajanja ukrepov državni tožilec konkludentno izrazi voljo po nadaljevanju pregona z določenimi aktivnostmi.

dr. Rok Čeferin

Dr. Vesna Bergant Rakočević je v svojem prispevku z naslovom "Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP" povzela in komentirala sodbo ESČP Čeferin proti Sloveniji. Povzetek sodbe je večinoma korekten, mislim pa, da si nekateri njeni komentarji zaradi bolj objektivne predstavitve navedene sodbe vendarle zaslužijo odgovor.

mag. Matevž Krivic

V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.

dr. Jurij Toplak

Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.

dr. Aleš Završnik

Digitalna orodja spreminjajo politiko bolj radikalno kot koncepti e-uprave ali e-volitev. V Neuchâtelu in Ženevi na primer so po uvedbi e-volitev beležili višjo volilno udeležbo, demokratični cilj - privabiti ljudi na volišča - se je torej zdel uresničen. A ko novotarija ni bila več modna, je volilna udeležba padla na začetne ravni. Digitalizacija vladnih gradiv omogoča zanimive uvide v delo "predstavnikov ljudstva", kar daje posebno moč "civilni družbi", kot kaže slovenski sistem Parlameter: ni težko uganiti na primer, kateri strankarski veljak uporablja najmanj raznolik besednjak. Glede na to, da živimo v "nadzorstvenem kapitalizmu", je že na voljo kopica podatkov za analizo vladnega ali parlamentarnega dela, analizo zakonov, zakonodajne sledi, preferenc in osebnih zvez poslancev, torej tega, kar so do sedaj počeli lobisti. Novi trg avtomatizirane ali "podatkovno vodene" politike recimo obsega orodji Fiscalnote https://fiscalnote.com/what-is-grm/ in Quorum https://www.quorum.us/homepage/ Srčika teh aplikacij je analizirati zakone, osnutke, lobije, poslance, ki podpirajo ali se zavzemajo za določene cilje ali vrednote, in ciljno vplivati nanje. Nova podatkovna orodja pa delujejo tudi v obratni smeri, na primer ko se nanašajo na manipulacijo volilnih okrajev.

Primož Cencelj

"Hočem večjo plačo. Dvignimo minimalno plačo. Za opravljeno delo dostojno plačilo," in podobne misli je bilo moč zaslediti v medijih v zadnjem času. Je bilo to zame nepričakovano? Niti najmanj. Veliko na temo trga dela sem napisal že v kolumni Zdravo odpuščanje, zato se bom sedaj osredotočil bolj na ekonomsko implikacijo določenih sloganov. Slovenija ima v tem trenutku pozitivno proizvodno vrzel, kar v preprostem jeziku pomeni, da ekonomija raste hitreje, kot je dolgoročno sposobna. Če bi želeli gospodarsko rast ohraniti na trenutnih nivojih, bi bilo treba sprejeti različne strukturne reforme. V nasprotnem primeru je pričakovati postopno ohladitev ekonomske aktivnosti v naslednjih letih.

dr. Andraž Teršek, Jernej Medved

V današnji družbi ima izobraževanje zelo pomembno vlogo. Šolanje do prve zaposlitve ni več dovolj, od ljudi se - meniva, da upravičeno - pričakuje in zaželeno je, da se izobražujejo(-mo) vse življenje. V tem članku zato obravnavava teoretične definicije izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ustavnopravna izhodišča pravice do izobraževanja ter zakonodajo na področju dodatnega izobraževanja zaposlenih v Sloveniji.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V podjetju imamo dva primera v povezavi s pogodbami za določen čas in izplačilom odpravnine. V prvem primeru je bila delavka zaposlena na podlagi pogodbe za določen čas zaradi povečanega obsega dela v trajanju tri mesece, nato štiri mesece zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke in nato ponovno tri mesece zaradi povečanega obsega dela. V drugem primeru imamo delavko, ki se ji bo iztekla že tretja pogodba, sklenjena za določen čas - pri vseh je bil razlog povečan obseg dela.

dr. Nana Weber

• Ali se društvo lahko ukvarja z oddajanjem sob v najem oziroma s turizmom?

Matej Vošner

Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delovanju invalidskih podjetij. Vedno več je pobud glede delovanja invalidskih podjetij, zato je Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil poostritev sistemskega nadzora nad invalidskimi podjetji, pri čemer bi se ugotovitve in ukrepi javno objavili.

Zoran Skubic

Poslovni svet je poln priložnosti, seveda pa tudi pasti. Predvsem je veliko pravil, pravil, pravil ... Tako vsakega nadobudnega podjetnika kaj kmalu doleti - davčna in finančna realnost. Nemalokrat se namreč pripeti, da stranke izdanih računov ne poravnajo ali pa jih poravnajo šele z ogromno zamudo. Z vidika odmere davka na dodano vrednost (DDV) je to za resnega podjetnika še toliko bolj neprijetno, saj ga mora sam državi nakazati že ob izdaji računa, povrnjenega pa dobi šele ob njegovem (po)plačilu. Do tega trenutka namreč podjetnik državi pravzaprav (neprostovoljno) priznava brezobrestno posojilo. V nedavnem italijanskem primeru je Sodišče (EU) obravnavalo račun iz leta 2004, ki ni bil poplačan, ker je bil zoper dolžnika v vmesnem času pričet insolvenčni postopek. Italijansko pravo v takem primeru šteje, da se lahko tako (vnaprej) plačan znesek DDV podjetniku vrne šele po zaključku insolvenčnega postopka zoper njegovega dolžnika. Tovrstni postopki pa v Italiji lahko trajajo pet, celo deset let. Postavlja se torej vprašanje, ali je tovrstna obremenitev podjetnika z vidika člena 90(1) direktive o DDV (še vedno) sorazmeren ukrep, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in seveda tudi temeljne pravice podjetnika.

Alenka Antloga

Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje regionalnega sodišča v Gorzówu Wielkopolskem na Poljskem (predložitveno sodišče) odločilo, da se točki k in l drugega odstavka 1. člena in 31. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba št. 650/2012) razlagajo tako, da nasprotujejo zavrnitvi priznanja stvarnopravnih učinkov vindikacijskega volila, ki ga pozna pravni red, ki se uporablja za dedovanje in ki ga je v skladu s prvim odstavkom 22. člena Uredbe št. 650/2012 izbral oporočitelj, (tudi) če gre za lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži v državi članici, ki ne pozna vindikacijskega volila.

Patricij Maček

Mnenja o tem, ali bi morala Slovenija kot naslednica Jugoslavije notificirati Avstrijsko državno pogodbo (ADP), so deljena. Odločen zagovornik notifikacije je ustavni pravnik dr. Ivan Kristan, ki je svoja stališča kot osrednji govorec predstavil na razpravi Notifikacija ADP, ki jo je 15. januarja na PF Univerze v Ljubljani organizirala njena srebrna katedra. Dogodek je povezoval upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič.

Patricij Maček

"Na fakulteti smo veseli in ponosni, da si bil naš učitelj, naš sodelavec," je o slavljencu, profesorju in sodniku na Sodišču Evropske unije (EU) dr. Marku Ilešiču na predstavitvi zbornika Izzivi prava v življenjski resničnosti: Liber amicorum Marko Ilešič povedal dekan na PF Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Predstavitev, ki je potekala 20. decembra na PF Univerze v Ljubljani in jo je vodil Igor E. Bergant, so organizirali PF Univerze v Ljubljani, Društvo za pomorsko pravo, Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije.

dr. Vid Jakulin

Konec decembra leta 2017 je izšel komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Tako smo po petnajstih letih dočakali izid novega komentarja posebnega dela kazenskega zakonika, saj so izvodi komentarja posebnega dela, ki ga je leta 2002 izdal isti avtor, že davno pošli. Ob tem je treba izpostaviti, da je to prvi komentar novega KZ-1, ki je začel veljati prvega novembra leta 2008.

Lora Briški

The Future of Registered Partnerships Jens M. Scherpe in Andy Hayward (ur.) (Intersentia Cambridge, 2017) Delo je posvečeno harmonizaciji in unifikaciji evropskega družinskega prava. Vključuje primerjalno

dr. Jorg Sladič

Zaradi obsežne novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se je na trgu med pravniki pojavila potreba po besedilih noveliranega zakona v raznih oblikah. GV Založba je ponudila že tradicionalna uvodna pojasnila, na znanstveni komentar še čakamo. V praksi pa so uvodna pojasnila še ena oblika predstavitve zakona, druga oblika pa je popolna usmeritev na t. i. kratkoročne potrebe prakse (samo stvarno kazalo in tabela spremenjenih členov). Založba Prvi člen se je odločila za izpustitev uvodnega komentarja oziroma znanstvenega prikaza noveliranega zakona in za popolno prilagoditev potrebam prakse (sodniki, odvetniki) s prikazom tabele spremenjenih členov in stvarnim kazalom. Delo bo zaradi tega služilo izključno potrebam prakse, saj bo pač knjižica, ki se jo bo vzelo na obravnavo, ko bodo praktiki na hitro potrebovali člen zakona za utemeljitev svojega ravnanja. Zato menim, da bo delo dobro sprejeto v praksi, saj vsebuje tisti minimum, ki ga praksa potrebuje za hitre reakcije med obravnavami (stvarno kazalo).

dr. Nataša Hribar

Najbrž se je minuli teden kdo med vami, ko je prebral kotiček, prijel za glavo in si ob vsem skupaj mislil svoje. Ja, vem, tiste preglednice so bile vse prej kot pregledne. Vtis bom poskusila popraviti danes, najprej tako, da vas bom pomirila: priročniki, namenjeni šolarjem in splošni javnosti, se v take podrobnosti, kot sem jih navedla v minulem kotičku, ne spuščajo (čeprav se najbrž spomnite, da je bil povod za tisti kotiček ravno primer, ki sem ga prebrala v zvezku osnovnošolke). V najnovejši slovnici Kozme Ahačiča z naslovom Slovnica na kvadrat (2017), o kateri lahko zadnje tedne veliko slišite v medijih, je preglednica mnogo bolj preprosta; zajema namreč le oblike, ki so danes v vsakdanji rabi najbolj pogoste. A v imenovalniku in tožilniku dvojine ženskega in srednjega spola poleg oblike ti tudi Ahačič navaja obliko te, o kateri sem pisala v prejšnjem kotičku - sicer z opombo, da se imenovalnik in tožilnik dvojine ženskega in srednjega spola "rabi redkeje, predvsem v zvezi te dve (a tudi tu pogosteje ti dve)" (str. 165).

Toni Tovornik

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pretekli teden predstavilo poročilo za leto 2017, v katerem so zaznali 19-odstotno povečanje primerov in rekordno število izrekov.

Patricij Maček

Torek, 23. 1. Prekarno delo. Predsednik države Borut Pahor je na pogovor sprejel predstavnike Sindikata prekarcev, predsednika Marka Funkla, sekretarko Saro Kosirnik in Petra Petrovčiča. Predstavniki omenjenega sindikata so predsedniku države predstavili težave, s kater

Patricij Maček

Torek, 23. 1. Financiranje podjetij. Evropska komisija (EK) naj bi okrepila dostop do finančnih sredstev za mikro in socialna podjetja. Program Evropske unije (EU) za zaposlovanje in socialne inovacije, s katerim EK spodbuja trajnostno zaposlenost najbolj ranljivih posa

3. februar 1830 - Londonski protokoli Podpisani so bili Londonski protokoli, s katerimi je bila kraljevini Grčiji zagotovljena popolna samostojnost. 5. februar 1846 - The Oregon Spectator Kot prvi časopis na zahodu ZDA je začel izhajati The O

Patricij Maček

SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je, kot lahko preberemo na njegovi spletni strani, nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij. Ukvarja se z usklajevanjem razreševanja incidentov, tehničnim svetovanjem ob vdorih, računalniških okužbah in drugih zlorabah ter z izdajanjem opozoril za upravitelje omrežij in širšo javnost o trenutnih grožnjah na elektronskih omrežjih. Od leta 2010 je tudi vladni center za odzivanje na omrežne incidente.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 4/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti - Ministrstvo za pravosodje; rok je 18. februar. 2. Okrožni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 3. februar. 3. Notarski pomočn

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2018

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 165. redni seji (25. januar 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni asistenci, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štip

23. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, - predlog zakona o dopolnitvah Energetskega zakona. 25. januar - predlog zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa v medicinske namene, - predlog zakona o spremembi Zakona o

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o pomožni policiji (Ur. l. RS, št. 1/18) - velja od 20. januarja, uporabljati se začne 1. februarja. 2. Pravilnik o psih pomočnikih (Ur. l. RS, št. 5/18) - veljati začne 10. februarja. 3. Pravilnik o

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov