O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 10, 15. 3. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Vztrajna pot do enakosti spolov

Vlasta_Nussdorfer.jpg

Vlasta Nussdorfer

Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?

IZPOSTAVLJAMO

Kako se spopasti z lažnimi novicami?

mag. Mark Pohar

Mark_Pohar.jpg
Ob zadnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo bili - bolj kot kdaj koli prej - priča inovativnim pristopom pridobivanja volilnih glasov. Če je zmagovalni kandidat jedro svoje predvolilne kampanje zasnoval na neposrednem nagovarjanju volivcev prek socialnih medijev, pa sedaj prihajajo na dan tudi nekatere temnejše plati te kampanje. V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi...

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan

Jasna_Hojnik-Kocjan.jpg
Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je...

Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom

Vladimir Balažic

Vladimir_Balazic.jpg
Ustavno sodišče je dne 22. marca 2017 sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega sodišča v Ljubljani, s katerima je bilo odločeno, da se zoper družbo T-2, d.o.o., začne stečajni postopek, in potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen.

VSEBINA

Vlasta Nussdorfer

Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?

mag. Mark Pohar

Ob zadnjih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike smo bili - bolj kot kdaj koli prej - priča inovativnim pristopom pridobivanja volilnih glasov. Če je zmagovalni kandidat jedro svoje predvolilne kampanje zasnoval na neposrednem nagovarjanju volivcev prek socialnih medijev, pa sedaj prihajajo na dan tudi nekatere temnejše plati te kampanje. V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi pri tem izdatno sodeloval tudi profesionalno izurjen aparat tuje države. Opisano početje avtorji čez lužo označujejo kot fake news, kar pri nas običajno prevajamo z izrazom lažne novice. Tako poimenovanje morda ni najbolj posrečeno, saj daje vtis, da se nanaša zgolj na medijsko poročanje, pri čemer pa gre v resnici za širši in bistveno bolj kompleksen družbeni pojav "informacijskega nereda". Zaradi obsežnosti tematike bom v tem prispevku zato skušal zgolj na kratko povzeti temeljne značilnosti lažnih novic in predstaviti nekaj predlogov, kako se spopasti s tem neželenim pojavom.

Jelka Lugarič

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) je v 44. členu določil, da AJPES vzpostavi, vzdržuje in upravlja register dejanskih lastnikov (RDL) z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranja terorizma. Določil je tudi, da poslovni subjekti v RDL vpišejo podatke o dejanskih lastnikih v 14 mesecih od uveljavitve zakona, to je do 19. januarja 2018, vpis pa se izvede prek spletnega portala AJPES.

Jasna Hojnik Kocjan

Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?

dr. Andraž Teršek

Že dalj časa je znana izrecna normativna zahteva ESČP v Strasbourgu, ki izhaja iz precedensov, da pravica do življenja vključuje dolžno pravno skrb države za neozdravljivo bolne in umirajoče ljudi. To je del doktrine o pozitivnih obveznostih države in pomeni, da mora država storiti vse, kar je od nje mogoče razumno pričakovati, da optimalno uredi položaj neozdravljivo bolnih in umirajočih ljudi ter jim zagotovi čim bolj dostojno, mirno, ljubeče in človečno preživljanje časa v trpljenju in poslednjih dneh. To mora država storiti zaradi teh ljudi, zaradi njihovih najbližjih in zaradi pravne obveznosti zagotavljanja pravice do življenja. Država mora zato ali ustanavljati in dobro voditi sistem hospicev ali pa zasebno ustanovljenim hospicem in izvajalcem paliativne nege pomagati v največji možni meri - zakonsko, finančno in sistemsko.

dr. Andraž Teršek

Mladost je preživel na jugu Iraka in se leta 1977 odločil za študij na beograjski likovni akademiji. Po diplomi se je zaradi prijatelja preselil v Ljubljano in ni več obiskal domovine. Čas je tekel, on je slikal in se prebijal. V Piranu rad srečuje turiste, še raje jim prodaja svoje risbe in akvarele. Obmorsko mestece ga pomirja, navdihuje, tu lahko živi. Najel je majhen atelje na Tartinijevem trgu in ustvarja. Ima dve hčeri, Sintia Maja je modna oblikovalka, Nurlama je na likovni akademiji. V vsem tem času je desetkrat zaman prosil za državljanstvo, očitno se ni povsem znašel s papirji in je ostal v peščici izbrisanih, nad katerimi državni aparat dokazuje svojo moč. Po toliko letih bi ga radi izgnali v zanj zdaj povsem tuji Irak.

Tomaž Mavri

Splošno pravilo glede pravdnih stroškov v 154. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Kako pa je v primeru stroškov pritožbenega postopka?

Cene Grčar

Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.

mag. Aleš Kaluža

Določitev višine odpravnine je eno tistih vprašanj, za katero vsi mislimo, da je odgovor nanj očiten, ko pa primerjamo odgovore, ugotovimo, da se ti lahko zelo razlikujejo. Zmeda je povezana predvsem, če ne izključno, z določanjem osnove za odmero odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Enako določbo je vseboval tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 2002, zato je na mestu pričakovanje, da bo vprašanje določanja osnove po tolikem času razrešeno.

mag. Suzana Pisnik

Sprašujem se, kakšna je odgovornost direktorja javnega zavoda, če zaradi nezakonitega poslovanja javnemu zavodu povzroči škodo.

Urška Sojč

V preteklih dveh mesecih je na področju napotovanja delavcev v EU prišlo do precejšnjih sprememb. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2018, je predpisal nove pogoje in postopke za pridobitev potrdila A1 za začasno napotene delavce po 12. členu Uredbe 883/2004. Pri tem pa je ostalo področje pridobivanja potrdil A1 za delavce, ki običajno opravljajo delo v dveh ali več državah članicah po 13. členu Uredbe 883/2004, povsem neregulirano. Naknadno so se pojavile različne razlage pristojnih organov glede tolmačenja pojma in statusa napotenih delavcev, ki pa so bile med seboj neusklajene in nejasne. Kot take so prinesle precej dvomov in težav pri izvajanju zakonodaje v praksi ter pomembno vplivale na pravno predvidljivost.

dr. Ivan Kristan

Zakaj je poziv za notifikacijo nasledstva ADP za dr. Vasilko Sancin "Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava"?

dr. Ciril Ribičič

Miran Potrč je svojo poklicno pot začel kot diplomiran pravnik v Mariborski livarni. Nato je bil, za takratne čase še zelo mlad, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in pozneje vodja slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin. Če ne bi opravljal te za Slovenijo zelo pomembne naloge, bi imel višjo pokojnino. Njegova dolgotrajna poslanska kariera razkriva odgovornega, marljivega in zagnanega poslanca Socialnih demokratov, ki pri svojih odločitvah nikoli ne podcenjuje slovenskega nacionalnega interesa.

Primož Cencelj

Moč in oblast sta že od nekdaj želji marsikaterega posameznika. Obstaja pa več poti, kako priti do njiju. Če si izposodim primer iz knjige Princ (v slovenskem prevodu Vladar, avtor Machiavelli), te na oblast spravi bodisi vsemogočnik bodisi ljudstvo. Za obe poti pa avtor predstavi povsem različne načine in ravnanja tistih, ki se želijo povzpeti na vrh. Še bolj pa se med sabo razlikujejo ravnanja na samem prestolu. Dolgo časa sem se ukvarjal s konceptom prenosa oblasti. Za dolgoročno gospodarsko blaginjo bi si seveda želeli čim lepši in enostavnejši prehod. V tem vidim tudi največjo prednost trenutnega demokratičnega prehoda. A v glavni prednosti je tudi pomanjkljivost, ker ni nujno, da si opozicija želi delovati v demokraciji.

Vladimir Balažic

Ustavno sodišče je dne 22. marca 2017 sprejelo odločbo, s katero je razveljavilo sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega sodišča v Ljubljani, s katerima je bilo odločeno, da se zoper družbo T-2, d.o.o., začne stečajni postopek, in potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil predlog za začetek stečajnega postopka zavrnjen.

dr. Nana Weber

Nekateri otroci s posebnimi potrebami obiskujejo vrtec, nekateri šolo. Delo v vrtcu oziroma pouk v šoli se končuje različno glede na razred in stopnjo izobraževanja.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavec nam je vročil izredno odpoved, pri čemer nas ni niti predhodno pozval k odpravi kršitev niti ni o njih obvestil Inšpektorata RS za delo.

V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.

Matej Vošner

Ali lahko Zavod za gluhe in naglušne zahteva delni dostop do plačilnih list gluhe delavke, ki pri delu uporablja storitve tolmačenja na delovnem mestu?

Zoran Skubic

Izbruh finančne in nato še poglobljene gospodarske krize v letih po letu 2007 je dogodek, ki se ga zagotovo še vsi spominjamo. Če ne drugače, pa po svojih denarnicah. Kar zadeva Unijo, je bila pred resno preizkušnjo (pravzaprav klavrnim propadom) prav skupna ekonomska in monetarna politika, zlasti v t. i. evroobmočju, tj. območju držav članic z enotno valuto (evrom). Ravno te države (članice), ki jim je bil zaradi skupne valute odvzet marsikateri ključni inštrument monetarne politike, ki bi jim lahko (individualno), recimo s spodbujanjem inflacije, pomagal pri premagovanju posledic krize, so bile med tistimi, ki so morale z javnofinančnega vidika še posebej "zategniti pas". Najbolj je bila na udaru (in je še vedno) Grčija, in sicer predvsem zaradi bremena neobrzdanega javnega dolga, ki je bil astronomski že v časih pred krizo. Sledili sta Španija in Portugalska, brez posledic jih seveda nista odnesla niti Ciper in Slovenija. Predvsem tovrstnim državam Unije, v katerih so bila zabeležena tovrstna poglobljena "makroekonomska neravnovesja", je Unija predpisala "strožjo javnofinančno dieto" s poglobljenim nadzorom (tudi zloglasne "trojke"). Sledili so različni ukrepi, predvsem pa se je zarezalo plače zaposlenih v javnem sektorju. Sodstvo tu ni bilo nobena izjema. A se je temu prej ali slej marsikdo uprl, med njimi tudi del portugalskih sodnikov. Njihovo stanovsko združenje (sindikat) je namreč menilo, da se z ukrepi zmanjšanja plač krši načelo neodvisnosti sodnikov, ki ga varujeta tako portugalska ustava kot tudi pravo Unije. Končno (tj. predhodno) besedo o tem vprašanju so v eni svojih nedavnih sodb podali sodniki velikega senata Sodišča (EU).

Patricij Maček

O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.

dr. Aleš Ferčič

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

dr. Nataša Hribar

Nekaj dni nazaj sem na znanem družbenem omrežju zasledila debato uporabnikov, ki jo je sprožil velik obcestni plakat z jezikovno provokacijo S Tomotom greva na pivo. Zanimivo je bilo prebrati razmišljanja uporabnikov - nekatera jezna, druga ironična, tretja pokroviteljska. Nekateri so poučevali, da knjižna slovenščina imen, kot je Tomo, ne sklanja s podaljšavo osnove; drugi so šaljivo menili, da bodo šli na pivo z moškim, ki mu je ime Tomot. V današnjem kotičku si bomo pogledali, kakšna so pravila sklanjanja takih in podobnih imen ter kdaj se osnova pri sklanjanju podaljša in kdaj ne.

Toni Tovornik

Odbor DZ za zunanjo politiko je konec preteklega tedna podprl osnutek pisma z elementi tožbe proti Hrvaški, ki ga bo Vlada poslala Evropski komisiji.

Patricij Maček

Torek, 6. 3. Otroci. V Portorožu je potekal 20. posvet pomočnikov ravnateljev, ki se ga je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila pomen hitrega ukrepanja in ustrezne komunikacije v zahtevnih primerih v šoli. Ocenila je, da morajo b

Patricij Maček

Torek, 6. 3. Posojilo. Evropska investicijska banka in vodilno hrvaško turistično podjetje Valamar Riviera, d.d., sta podpisala sporazum o posojilu v višini 16 milijonov evrov. Z njim se bo financirala dopolnitev turističnega kompleksa Valamar Girandella v istrskem Rabc

15. marec 1957 - Moša Pijade Umrl je Moša Pijade, srbski publicist, slikar in novinar. Zaradi komunistične aktivnosti je bil leta 1925 obsojen na dolgoletno zaporno kazen, v drugi svetovni vojni pa je igral pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju ter nastanku povojne Jug

Patricij Maček

Med brskanjem po spletu smo opazili, da je spletna stran Fakultete za management in pravo Ljubljana dobila novo podobo. Kot lahko preberemo na prenovljeni spletni strani omenjene fakultete, so se za prenovo odločili zato, da bi bolje odražala duh fakultete, ki je mladosten, svež in v koraku s časom.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 11/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu - Ministrstvo za pravosodje; rok je 25. marec. Ur. l. RS, št. 14/18 2. Notarski pomočnik pri notarju Urošu Marguču iz Slovenskih Konjic - Notarska zbornica Slovenije;

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 171. redni seji (8. marec 2018): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, - Uredba o izvajanju uredbe (EU) o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, - Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o inde

6. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski, - predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 9. marec - predlog

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A) (Ur. l. RS, št. 13/18) - veljati začne 15. marca. 2. Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1) (Ur. l. RS, št. 13/18) - veljati začne

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov