O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 12-13, 29. 3. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Vzpostavljanje pozitivne investicijske klime

Jernej_Tovsak.jpg

Jernej Tovšak

Slovenija na različnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti vztrajno napreduje. Poleg tega dosega gospodarsko rast, ki je nad povprečjem EU. UMAR je v svoji pomladanski napovedi zapisal, da se bo "visoka in široko osnovana gospodarska rast letos nadaljevala (5,1 odstotka) ter da lahko nadaljevanje ugodne konjunkture pričakujemo tudi prihodnje leto". Med ključnimi razlogi letošnje nadaljnje visoke rasti navaja rast izvoza in investicij.

IZPOSTAVLJAMO

Poseg v lastninsko pravico (1. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj

Mateja_Likozar-Rogelj.jpg
Ni moj način javno polemizirati o odločitvah sodišča, še posebno ne o takih, ki (še) niso pravnomočne, vendar sta me k pisanju članka spodbudili predvsem dve nedavno sprejeti odločitvi sodišča, s katerima je sodišče poseglo v vknjiženo lastninsko pravico in spremenilo titularja.

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (1. del)

Luka Vlačić

Luka_Vlacic.jpg
Pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI) spada med najpomembnejše mehanizme zagotavljanja kakovostnega delovanja pravosodnega sistema, hkrati pa je eden ključnih mejnikov na pravniški poklicni poti. V nadaljevanju so predstavljeni orisi nekaterih izhodišč za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve pravniškega državnega izpita, ki v dosedanji ustavnosodni praksi še niso bila posebej podrobno obravnavana. Izhodišča se nanašajo na dve področji, ki ju je Ustavno sodišče (v...

Varstvo okolja - od teorije k praksi (1. del)

mag. Senka Šifkovič Vrbica

Senka_Sifkovic-Vrbica.jpg
Varstvo okolja je široko in vse bolj aktualno pravno področje. Človek s svojim delovanjem vpliva na celotno Zemljo in njene ekosisteme. Ljudje smo torej del vplivanja na okolje in naše življenje je odvisno od naravnega ravnovesja teh sistemov ter se lahko uspešno razvija le, če so v ravnovesju. Z razumevanjem in spoštovanjem tega dejstva moramo bolj aktivno in odgovorno varovati to podstat našega življenja. Vloga pravnikov pri oblikovanju pravil, predvsem pa pri njihovem uresničevanju, je...

VSEBINA

Jernej Tovšak

Slovenija na različnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti vztrajno napreduje. Poleg tega dosega gospodarsko rast, ki je nad povprečjem EU. UMAR je v svoji pomladanski napovedi zapisal, da se bo "visoka in široko osnovana gospodarska rast letos nadaljevala (5,1 odstotka) ter da lahko nadaljevanje ugodne konjunkture pričakujemo tudi prihodnje leto". Med ključnimi razlogi letošnje nadaljnje visoke rasti navaja rast izvoza in investicij.

dr. Primož Gorkič

Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.

Urban Kryštufek

GDPR prinaša določene novosti tako za tiste, ki podatke posredujejo, kot za tiste, ki podatke sprejemajo. Drakonske kazni, ki jih v primeru nepravilnosti pri obdelavi podatkov predpisuje GDPR, terjajo od zavezancev posebno skrbnost pri uskladitvi poslovanja s predmetno zakonodajo. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki pogodbene obdelave osebnih podatkov predvsem z vidika sprememb, ki jih GDPR prinaša v primerjavi z obstoječo zakonodajo

Dženeta Schitton

Pravna razprava o temah, povezanih s t. i. influencerji oziroma vplivneži, se začne pri pravnih prazninah, ki so jih ustvarile spremembe na področju spleta na globalni ravni. Dejansko gre za novo vejo marketinga, ki postaja vse bolj priljubljena in tudi bolj učinkovita od klasičnih marketinških orodij. Kako opredeliti novo dejavnost, da bo njena ureditev postala skladen del obstoječe pravne ureditve, in kako spremeniti obstoječo zakonodajo, da bo zmožna odgovoriti na vse sodobne izzive, ki nam jih prinaša razvoj na tem področju, je trenutno zelo aktualno vprašanje.

mag. Matevž Krivic

V Pravni praksi št. 11 sta bila pod naslovom »Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika« objavljena dva taka odziva: Jana Zobca in dr. Andraža Terška. Moj odziv ne bo »odziv na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika«, ker take trditve v resnici nikjer ni bilo - ampak poziv k bolj korektnemu razpravljanju. Kot je znano, nisem bil in nisem nikakršen zagovornik Cerarjeve politike ali vlade, pač pa občasno njen zelo oster kritik - toda prvi od omenjenih dveh odzivov je za moja pojmovanja pod ravnjo korektnega razpravljanja.

dr. Andraž Teršek

Uvodno vprašanje bi lahko bilo: če se dobri poznavalci prava državne ureditve in ustavniki ne uspemo učinkovito zediniti o tem, kaj točno pravi ustava o poti do predčasnih volitev, ali to pomeni, da je zmanjkalo pravil? Res je, da slovenska ustava ni dovolj natančna v tistih določbah, ki v poglavju "Vlada" naslavljajo vprašanje odstopa predsednice oziroma predsednika vlade in predčasne razpustitve parlamenta. A sama po sebi to ni ne pravno nevzdržna ne pravno nepremostljiva okoliščina.

mag. Mateja Likozar Rogelj

Ni moj način javno polemizirati o odločitvah sodišča, še posebno ne o takih, ki (še) niso pravnomočne, vendar sta me k pisanju članka spodbudili predvsem dve nedavno sprejeti odločitvi sodišča, s katerima je sodišče poseglo v vknjiženo lastninsko pravico in spremenilo titularja.

Luka Vlačić

Pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI) spada med najpomembnejše mehanizme zagotavljanja kakovostnega delovanja pravosodnega sistema, hkrati pa je eden ključnih mejnikov na pravniški poklicni poti. V nadaljevanju so predstavljeni orisi nekaterih izhodišč za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve pravniškega državnega izpita, ki v dosedanji ustavnosodni praksi še niso bila posebej podrobno obravnavana. Izhodišča se nanašajo na dve področji, ki ju je Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) že obravnavalo, in sicer na omejitev števila možnih opravljanj izpita ter obveznost sklenitve zaposlitve oziroma vračila stroškov izobraževanja po uspešno opravljenem izpitu.

dr. Jorg Sladič

V Pravni praksi št. 11 je dr. Jože Mencinger objavil svoj prispevek z naslovom "Zavrnitev, ignoriranje ali tožba?", v katerem je pravo EU razlagal na način, ki ni v skladu s temeljnimi normami Evropske unije. Stališče, da je treba sklepe Evropske komisije ignorirati, zavrniti ali pa Komisijo tožiti, je sporno.

Boris Vinski

Gradbeni zakon (GZ) v prvem odstavku 82. člena, ki nosi podnaslov "inšpekcijski ukrepi z nelegalnim objektom", določa: "V primeru nelegalnega objekta gradbeni inšpektor, drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku odstrani na stroške inšpekcijskega zavezanca, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča."

Janja Potisk

Digitalna tehnologija je sestavni del vsakdanjega življenja in temelj našega gospodarstva. V dobi interneta cveti tudi kibernetska kriminaliteta. Osrednjega pomena za uspešen boj proti kibernetski kriminaliteti je učinkovitejši kazenskopravni odziv, ki vključuje odziv organov odkrivanja in pregona s poudarkom na odkrivanju, sledljivosti in pregonu kibernetske kriminalitete. A obstoječi pravni zakonodajni okvir je nezadosten, saj na njegovi podlagi ni mogoče učinkovito preiskovati in preganjati nekaterih kaznivih dejanj.

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek

Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.

Tomaž Pavčnik

Vsak sodnik je moral, preden je to postal, priseči, da bo sodil na podlagi ustave in zakona ter po svoji vesti. Najboljši sodniki se prisege držijo tako, da v njej uzrejo akt, v katerem bog zaluča enakostranični trikotnik v vesolje. Ali kaj podobnega.

Matej Tomažin

Z močno gospodarsko rastjo se je v Sloveniji končno okrepil optimizem, ki se kaže tako v rasti plač kot tudi v številnih novih projektih. Toda vse to vpliva na naš relativno plitek bazen delovne sile - podjetja se vse močneje soočajo z vprašanjem, kje dobiti dobrega delavca.

Marko Štante

Kaznivo dejanje poslovne goljufije je poleg zlorabe poloz?aja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti najpogostejs?e gospodarsko kaznivo dejanje.

mag. Senka Šifkovič Vrbica

Varstvo okolja je široko in vse bolj aktualno pravno področje. Človek s svojim delovanjem vpliva na celotno Zemljo in njene ekosisteme. Ljudje smo torej del vplivanja na okolje in naše življenje je odvisno od naravnega ravnovesja teh sistemov ter se lahko uspešno razvija le, če so v ravnovesju. Z razumevanjem in spoštovanjem tega dejstva moramo bolj aktivno in odgovorno varovati to podstat našega življenja. Vloga pravnikov pri oblikovanju pravil, predvsem pa pri njihovem uresničevanju, je velika. Ta prispevek je zato mišljen kot pomoč tistim, ki so v to polje že vstopili, pa nad njim še nimajo celovitega pregleda, ter kot povabilo ostalim, da se opogumijo in uporabijo svoje pravno znanje ter veščine v službi varovanja okolja in narave ter trajnostnega urejanja prostora.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Glavna registrirana dejavnost našega podjetja je "81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice". V nekaj trgovskih centrih imamo tudi cvetličarne. Z delavci imamo v pogodbah o zaposlitvi dogovorjeno uporabo kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

• Ali starejšemu delavcu delodajalec z delavčevim pisnim soglasjem lahko odredi neenakomerno razporeditev delovnega časa, in sicer za celotno 12-mesečno referenčno obdobje?

Ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je zatrjeval, da ni prejel odgovora na peticijo, ki jo je naslovil na Vlado Republike Slovenije (Vlada) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ).

Matej Vošner

Ali sta v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu podatkov (uredba) elektronska naslova info@podjetje.si in ime.priimek@podjetje.si osebni podatek in ali se za njuno obdelavo in hrambo zahteva soglasje posameznika?

Zoran Skubic

Med Slovenijo in Slovaško se na njuni neodvisni poti ves čas vleče kar precej neposrečenih vzporednic. Najprej seveda velja omeniti že samo poimenovanje držav in državljanov: Slovenija (slovaško: Slovinsko) in Slovaška (Slovensko), Slovenci (Slovinci) in Slovaki (Slovaci). Sledita zastavi, ki imata enako razporeditev barv, zgolj vsakokratni grb je umeščen malenkost drugače. Na koncu pa seveda velja omeniti še nesrečno dejstvo, da sta predsednika vlad obeh držav nedavno tega odstopila kar na isti dan. Prvi spričo odmevnega umora raziskovalnega novinarja, drugi pa zaradi dvojne blamaže, povezane z enim največjih infrastrukturnih projektov v državi, najprej v pomanjšani predragi (maketni) obliki, nato pa še zaradi javnega poraza v sodni dvorani, povezanega s tem projektom (razveljavitev že dobljenega referenduma). Pa še eno vzporednico je treba potegniti - obe državi imata precej nesrečno roko z bilateralnimi sporazumi o zaščiti investicij oziroma t. i. sporazumi BIT in posledično smolo pri pravdanju pred mednarodnim arbitražnimi razsodišči.

Alenka Antloga

Sodišče Evropske unije (EU) je na predhodno vprašanje pritožbenega upravnega sodišča v Franciji (predložitveno sodišče) odločilo, da 14. člen Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah EU (Protokol št. 7) in Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (Uredba št. 259/68), nasprotujeta nacionalni zakonodaji države članice, če ta določa, da se od dohodkov od premoženja (nepremičnin), ki jih v nacionalni državi članici prejme zavezanec, ki je zaposlen kot uradnik EU in ki ima v nacionalni državi tudi svoj davčni domicil, terjajo še socialni prispevki in dajatve po pravu njegove nacionalne države, ki so namenjeni financiranju sistema socialne varnosti te države.

Sara Mernik

Družba KPMG Slovenija je 8. marca 2018 v hotelu Slon organizirala konferenco Aktualna problematika dejanskega koncerna in poslovanja med koncernskimi družbami. Koncernsko pravo je per se predvsem varovalno pravo, saj je namenjeno varstvu odvisne družbe, njenih manjšinskih delničarjev in upnikov odvisne družbe. Vendar pa do določene mere dopušča škodljiva navodila obvladujoče družbe v škodo odvisne.

Lora Briški

Disability Law and Policy: An Analysis of UN Convention Charles O'Mahony in Gerard Quinn (ur.) (Clarus Press, 2017) Delo Disability Law and Policy ponuja analizo Konvencije Združenih narodov o pravi

dr. Nataša Hribar

Tokratni kotiček začenjam z nalogo: ob spodnjem besedilu premislite, ali je pridevnik slednji v njem uporabljen ustrezno ali ne.

Toni Tovornik

Slovenski zapori po podatkih za leto 2016 niso prenapolnjeni, imamo pa daleč najvišjo stopnjo samomorov med zaporniki.

Patricij Maček

Torek, 20. 3. Sprejem nagrajenca. Predsednik države Borut Pahor je sprejel Duncana Haldana, Nobelovega nagrajenca na področju fizike v letu 2016. Na sprejem je predsednik Pahor povabil tudi direktorja Instituta Jožef Stefan profesorja dr. Jadrana Lenarčiča, profesorja d

Patricij Maček

Torek, 20. 3. Enotni trg. Ob 25. obletnici evropskega enotnega trga so Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta, Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije (EK) in Bojko Borisov, predsednik Bolgarije, ki v prvi polovici 2018 predseduje Svetu Evropske unij

29. marec 2004 - Prepoved kajenja Irska je kot prva država na svetu prepovedala kajenje v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, vključno z restavracijami in bari. 1. april 1924 - Adolf Hitler Adolf Hitler je bil obsojen na petletno zaporn

Patricij Maček

"Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je neprofitna organizacija, ki se artikulirano ukvarja z odpravljanjem in blaženjem posledic prekarnega dela," lahko preberemo na spletni strani gibanja, ki se zavzema "za pravice malega in izkoriščanega človeka".

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 19/18 1. Okrožni sodniki na Okrožnem sodišču v Ljubljani (dva za civilno/družinsko področje ter dva za kazensko področje) - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 7. april. 2. Višji sodnik na Upravnem sodišču Republike Slovenije - Vrhovno sod

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 173. redni seji (21. marec 2018): - predlog zakona o spremembi Zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov, - predlog zakona o ratifikaciji Spremembe 124. č

21. marec - obvestilo predsednika Republike Slovenije, da Državnemu zboru ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade. 22. marec - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Medameriške investicijske korporacije, - predlog zakona o ratifikaciji

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o probaciji (ZPro) (Ur. l. RS, št. 27/17) - velja od 17. junija 2017, uporabljati se začne 1. aprila. 2. Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) (Ur. l. RS, št. 55/17) - velja od 21. oktobra 2017, uporabljati se

 
Splošni pogoji