O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 26, 5. 7. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Konflikti interesov pri izobraževanjih javnega sektorja

Igor_Vuksanovic.jpg

Igor Vuksanović

Med 28. in 30. majem 2018 je potekala prva izvedba civilnopravne sodniške šole. Njen vodja je bil vrhovni sodnik Jan Zobec. Prvi dan šole - ki sem se ga udeležil - naj bi (po prvotno posredovanem programu) predaval tudi prof. dr. Damjan Možina s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki naj bi predstavil temo z naslovom Kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Predavanje je bilo odpovedano - kakor je razumeti - zaradi protesta Združenja Frank, ki zastopa interese posojilojemalcev v švicarskih frankih. Glede na številne odprte sodne spore med bankami in posojilojemalci v frankih je to združenje ocenilo, da je predavanje dr. Možine poskus nedopustnega vplivanja zasebnih podjetij na državne organe (v tem primeru na sodnike). Protest je obrodil sadove. Center za izobraževanje v pravosodju, ki skrbi za periodična izobraževanja sodnikov in je sestavni del Ministrstva za pravosodje, je predavanje dr. Možine umaknil.

IZPOSTAVLJAMO

Perverznost prisilnih upokojitev v javnem sektorju

mag. Vinko Skale

Vinko_Skale.jpg
Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) so bili v 188. členu določeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Nadalje je tretji odstavek istega člena določil izjemo in med drugim omogočil, da se lahko delodajalec in javni uslužbenec dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, ko gre za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Z dogovorom določita tudi trajanje delovnega razmerja....

Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila med njeno veljavnostjo

Janja Aleksandra Koren

Janja-Aleksandra_Koren.jpg
Kogentna pravila o javnih naročilih omejujejo področje avtonomije volje strank oziroma načelo svobodnega urejanja medsebojnih pravnih razmerij zaradi zasledovanja ciljev prostega pretoka blaga kot poglavitnega elementa Skupnosti, preprečevanja omejevanja konkurence na področju urejanja temeljev svobodnega trga javnih naročil in zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov. Uresničevanju načel javnosti in transparentnosti ter prepovedi diskriminacije so podrejeni tako nacionalna zakonodaja kot...

Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju

mag. Matjaž Kovač

Matjaz_Kovac.jpg
S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.

VSEBINA

Igor Vuksanović

Med 28. in 30. majem 2018 je potekala prva izvedba civilnopravne sodniške šole. Njen vodja je bil vrhovni sodnik Jan Zobec. Prvi dan šole - ki sem se ga udeležil - naj bi (po prvotno posredovanem programu) predaval tudi prof. dr. Damjan Možina s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki naj bi predstavil temo z naslovom Kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Predavanje je bilo odpovedano - kakor je razumeti - zaradi protesta Združenja Frank, ki zastopa interese posojilojemalcev v švicarskih frankih. Glede na številne odprte sodne spore med bankami in posojilojemalci v frankih je to združenje ocenilo, da je predavanje dr. Možine poskus nedopustnega vplivanja zasebnih podjetij na državne organe (v tem primeru na sodnike). Protest je obrodil sadove. Center za izobraževanje v pravosodju, ki skrbi za periodična izobraževanja sodnikov in je sestavni del Ministrstva za pravosodje, je predavanje dr. Možine umaknil.

Luka Mišič

Prispevek, ki delno temelji na nedavno objavljeni razpravi o plačilu davkov in prispevkov za napotene delavce, podrobneje analizira pravila za določitev pristojne države v skladu s 15. členom Vzorčne konvencije OECD. Medtem ko za določitev pristojne države na področju socialne varnosti na ravni EU veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti, ki izhajajo iz Uredbe 883/2004, je pristojnost usklajevanja davčne zakonodaje prepuščena državam članicam. S tem namenom države sprejemajo nacionalno zakonodajo in sklepajo mednarodne sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Ti praviloma sledijo določbam Vzorčne konvencije OECD, ki je kot splošna podlaga za sprejemanje konkretnih sporazumov obravnavana v tej razpravi. Razkorak med davčno ureditvijo in ureditvijo socialne varnosti, ki lahko zaradi pristojnosti različnih držav pomeni ovire za prost pretok storitev in delavcev, ni del te razprave. Enako velja za pravila delovnega prava.

mag. Vinko Skale

Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) so bili v 188. členu določeni pogoji za prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Nadalje je tretji odstavek istega člena določil izjemo in med drugim omogočil, da se lahko delodajalec in javni uslužbenec dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja, ko gre za zagotovitev nemotenega delovnega procesa. Z dogovorom določita tudi trajanje delovnega razmerja. Navedena ureditev je de facto pomenila omejitev svobode javnih uslužbencev, da sami odločijo, kdaj gredo v pokoj, in v primerjavi z drugimi zaposlenimi uvedla dejansko diskriminacijo in neenakost na podlagi starosti. Ne bom navajal vseh predpisov, kolektivnih in drugih pogodb ter dokumentov, ki so bili s tem kršeni, ker bi to presegalo namen tega članka.

Janja Aleksandra Koren

Kogentna pravila o javnih naročilih omejujejo področje avtonomije volje strank oziroma načelo svobodnega urejanja medsebojnih pravnih razmerij zaradi zasledovanja ciljev prostega pretoka blaga kot poglavitnega elementa Skupnosti, preprečevanja omejevanja konkurence na področju urejanja temeljev svobodnega trga javnih naročil in zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov. Uresničevanju načel javnosti in transparentnosti ter prepovedi diskriminacije so podrejeni tako nacionalna zakonodaja kot zakonodaja Evropske unije ter praksa Sodišča Evropske unije (Sodišča EU).

dr. Dejan Valentinčič

Tik pred razpustom državnega zbora in tudi po njem je bil v zakonodajnem postopku predlog Zakona o uresničevanju (kolektivnih) kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKKPNS). Zakon kasneje ni bil sprejet zaradi nesklepčnosti državnega zbora, besedilo zakonskega predloga pa kljub temu sproža kar nekaj vsebinskih in širših načelnih vprašanj. V prispevku poskušam na kratko analizirati skoraj sprejeti predlog in tematiko predstaviti tudi širše, s sistemskega vidika manjšinskega varstva.

Dženeta Schitton

Ko v enem stavku združimo besedi "kaznivo dejanje" in "Instagram", se nam za trenutek zdi to malo pretirano in neupravičeno, saj naj bi se na družbenih omrežjih zadrževali v prostem času in jih uporabljali za sprostitev, povezovanje s prijatelji ipd. Razen če ste ali želite postati vplivnež. Če v ozir vzamemo dejstvo, da je bila leta 2017 na podlagi sponzorskih pogodb vplivnežem izplačana približno ena milijarda dolarjev, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo ta številka dosegla vrtoglavih od pet do deset milijard, postane potreba po bolj pozornem vpogledu v dejavnost kar logična.

mag. Sanela Štadler

Slovenski zdravstveni sistem je kot velik zavozlan klopčič. Kje so meje pacientovih pravic in pravic javnega zavoda pri uveljavljanju povračila stroškov zdravljenja v tujini? Postopek in način povračila stroškov sta odvisna od tega, v kateri državi je zavarovana oseba plačala stroške zdravstvenih storitev ter ali je šlo za nujne in nenačrtovane zdravstvene storitve ali pa za načrtovane zdravstvene storitve v tujini.

dr. Marko Novak

V tem prispevku se odzivam na prispevek mag. Matevža Krivica, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi. Tam Krivic komentira "zadevo Zobec". Zame je najbolj zanimiv zadnji del, v katerem predvsem graja "ponesrečen odziv" Sodnega sveta na omenjeno afero in moje pojasnjevanje tega odziva za TV Slovenija.

Tomaž Pavčnik

Več in več kupcev se je nabiralo v vrsti za blagajno. Nekje sredi čakajočih je potrpežljivo stala prodajalka v razpoznavni halji trgovske verige. A vrsta se ni premaknila, le daljšala se je, kajti stol za blagajno je bil prazen. Negodovanje kupcev je bilo vse glasnejše, predvsem upokojencem in upokojenkam je popuščal jez spodobnosti. Na videz razumljivo: prvič, čas je zanje še pomembnejša vrednota, in drugič, kaj ni nezaslišano, da si ugledna trgovina pred edino odprto blagajno privošči prazen sedež namesto trgovke, ki bi, kot je to običajno, cenovila blago hitreje, kot ga zmore zlagati v vrečke rokohitrc. Zakaj zgolj na videz razumljivo? Zato, ker so bili prav najglasnejši bentilci z žilavimi podlahtmi, skiparjenimi v koščene, žugajoče pesti, krivi, da je bilo tako. Ker so prodajalko poprej, ko jih je prosila, naj jo spustijo mimo do blagajne, popadli s pravičniškim gnevom, češ, kaj pa misli, da je, da bo kar takole mimo vrste, samo zato, ker nosi uniformo, šla mimo njih. Pravila so za vse enaka, tudi zanjo. In se je postavila v vrsto, blagajna je ostala prazna, vrsta pa do sadja in naprej do kruha. Stali so ure in dneve, v čast pravilu, netilu besa.

Primož Cencelj

Zdi se mi, da je v poletnih mesecih prva asociacija z naslovom povezana z odhodom na letni dopust, in sicer z zadnjimi mukami pôkanja pred počitkom. Marsikatera nogometna reprezentanca bi lahko muko pôkanja povezala predvsem s travmo predčasnega izpada s prvenstva. A uvedba latinice nam je omogočila različne besedne igre. Namesto dolgega ô lahko recimo uporabimo kratki ó. A v tej kolumni nas ne bom prestavljal v novoletni čas in pókanje petard, ampak razmišljal o pókanju povezav med državami in inštitucijami, ki so se še nedavno zdele neločljive.

mag. Matjaž Kovač

S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Imamo delavko, ki na podlagi dopolnilnega dela 4 ure na teden opravlja vzgojno-izobraževalna dela. Zaradi narave dela bi radi delovni proces uredili tako, da bi nekaj mesecev delala po 40 ur na teden, nato pa nekaj mesecev ne bi delala.

Sodišče druge stopnje je sicer tako kot pred njim sodišče prve stopnje svoje razloge naslonilo tudi na pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. To mnenje je bilo sprejeto v času, ko je veljala še Ustava SRS in še ni veljal OZ. Vezano je torej na ustavnopravni in zakonski okvir, ki v času nastanka spornega razmerja ni več veljal. Ustava SRS iz leta 1974 zasebne lastnine ni niti omenjala, poudarjala je le družbeno lastnino kot eno od temeljev socialističnega družbenoekonomskega in političnega sistema (primerjaj njena Temeljna načela). Že ustavni amandma IX v Ustavi SRS pa je določil, da so družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne (drugi odstavek 6. točke amandmaja IX, Ur. l. SRS, št. 32/89). Ustava RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I) pa je v 33. členu določila, da je zagotovljena tudi pravica do zasebne lastnine. V času nastanka spornega razmerja (razveze zakonske zveze med tožnico in tožencem v letu 2010) je tako kot ultima ratio prevladal koncept zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Na ta način se je spremenil ustavni lastninsko pravni režim, ki je vplival tudi na razlagalno pravno prizmo zakonskega prava. Spremenilo pa se je tudi zakonsko pravo samo. Ni več veljal ZOR temveč OZ. ZOR darilne pogodbe ni uredil, pravno praznino pa je sodna praksa napolnjevala v skladu z merilom iz Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, torej tudi z uporabo pravnih pravil ODZ, ki so poznala preklic darila. S tem, ko je zakonodajalec v OZ za razliko od ZOR uredil razloge za preklic darila ter mednje ni vključil tudi primera odpadlosti pogodbene podlage iz načelnega pravnega mnenja, je tako izkazan tudi položaj prenovljene zakonodajne strukture.

Matej Vošner

Ali je dopustna objava osebnih podatkov o smeri in stopnji izobrazbe javnih uslužbencev na oglasni deski?

Delodajalec pobudnici ni priznaval pravice do jubilejne nagrade za 30 let dela v javnem sektorju. Sporno je bilo obdobje med 13. majem 1985 in 8. septembrom 1996, ko je bila zaposlena v invalidski delavnici Solidarnost v enoti Varstveno-delovnega centra v Murski Soboti, saj delodajalec tega obdobja ni priznaval kot delo v javnem sektorju.

Luka Vlačić

V nedavni zadevi Hoti proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje pozitivnih obligacij držav članic Sveta Evrope (SE) glede možnosti apatridov, tj. posameznikov brez državljanstva katerekoli države, da uredijo svoj bivanjski oziroma rezidentski status (ang. regularise the residence status) v državi članici SE, v kateri so si ustvarili dejansko zasebno in/ali družinsko življenje v smislu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).

Špela Lovšin

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno sprejelo sodbo v zadevi Devinar proti Sloveniji, v kateri je pritožnica zatrjevala, da so ji nacionalna sodišča s tem, ko so svojo odločitev v celoti oprla na strokovno mnenje invalidske komisije (kot telesa znotraj tožene stranke) in zavrnila njen predlog za imenovanje neodvisnega izvedenca medicinske stroke, kršila pravico do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Čeprav je šlo za precej podobne dejanske okoliščine primera kot v zadevi Korošec proti Sloveniji, pa je ESČP tokrat sprejelo drugačno odločitev.

Zoran Skubic

Težko bi bilo najti nedaven primer, ki bi doživel toliko postopkovnih zapletov, kot jih je obravnavana zadeva velikega senata Sodišča EU, ki se sicer nanaša na registracijo blagovne znamke Skupnosti. Redko se namreč zgodi, da luksemburško sodišče po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca s sklepom ponovno odpre ustni del postopka. Še redkeje pa se pripeti, da mora pravobranilec v isti zadevi nato podati še dopolnilne sklepne predloge. Tovrstne obravnave so praviloma deležni zgolj najbolj zapleteni in strokovno zahtevni primeri. A zapletenost (in zahtevnost) je mogoče najti tudi v na videz najbolj vsakdanjih pojavnih oblikah, kot so to recimo čevlji z visokimi petami, ki so (praviloma) namenjeni ženskim nogam. Sodišče je nedavno v razširjeni sestavi obravnavalo na videz preprosto vprašanje, tj. ali je po pravu Unije kot blagovno znamko mogoče zaščititi čevelj z visoko peto, katere bistveni (a ne nujno a priori preprost) razlikovalni znak je dejstvo, da je peta na zunanji, vidni strani obarvana z značilno rdečo barvo. Odgovor Sodišča na to vprašanje je bil pritrdilen. Poglejmo, zakaj.

dr. Nana Weber

Dopustitev sklenitve zakonske zveze med istospolnima partnerjema je prosta odločitev vsake posamezne države članice, kar pa ne pomeni, da smejo države istospolnemu zakoncu državljana Evropske unije (EU) zavrniti pravico do prebivanja na svojem ozemlju kot izvedeno pravico do prostega prebivanja, je pred kratkim odločilo Sodišče EU.

dr. Tanja Fajfar

V tokratnem prispevku bo predstavljen pojmovni pristop k izdelavi Pravnega terminološkega slovarja, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V središču pojmovnega pristopa je pojem kot miselna enota ali enota znanja, termin pa je njegovo poimenovanje. Gre za onomaziološki pristop v nasprotju s semaziološkim pristopom v leksikologiji, pri katerem je izhodišče izraz, ki se mu pripiše pomen. Pojmi so med seboj povezani in gradijo pojmovni sistem, termini pa tvorijo poimenovalni sistem, predstavljen v terminološkem slovarju. Pri nastajanju terminološkega slovarja, utemeljenega na pojmovnem pristopu, mora sodelovati strokovnjak, ki pozna pojmovni sistem stroke, katere terminologija bo uslovarjena. Terminograf, ki je jezikoslovec z znanjem o terminologiji in terminografiji, brez pomoči področnega strokovnjaka pojmovnega sistema ne more predstaviti, ker ga ne pozna, seveda pa k slovarju prispeva s svojim terminološkim in terminografskim znanjem.

dr. Nataša Hribar

Ste vedeli, da imamo na slovenski tipkovnici tipke, ki se imenujejo vračalka, krmilka, dvigalka, izmenjalka, brisalka? In še eno, ki z l-jem nima nič skupnega, a omeniti jo vendarle velja - ubežnica. Za slednjo sem vedela že nekaj časa, na preostale pa sem pred časom naletela povsem po naključju. In ker sem v minulem kotičku pisala ravno o elkanju in o izglagolskih tvorjenkah na -lec oz. -vec, ne bo prav nič odveč, če se na kratko dotaknemo še zgledov, pri katerih z zapisom sicer načeloma nimamo težav, moramo pa biti pozorni na izgovor, saj je ta ključen za pomen besede.

Urša Ravnikar Šurk

Izstop Velike Britanije je predviden za prihodnje leto, kar pa trenutno deluje kot težko dosegljiv cilj. Postopki, pogajanja in dogovarjanja trajajo predolgo, na kar opozarja vrh EU in predlaga pospešitev postopka.

Patricij Maček

Torek, 19. 6. Slavnostne prisege. V prostorih Ministrstva za pravosodje so potekale slavnostne prisege sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. Slovesno so zaprisegli trije sodni izvedenci in ena sodna izvedenka za strokovno področje medicine, sodna izved

Patricij Maček

Torek, 19. 6. Pot do odličnosti. Evropska komisija (EK) je sporočila, da bo obnovila pobudo "pot do odličnosti" za pomoč regijam, da postanejo bolj inovativne. Pobuda naj bi regijam pomagala zlasti pri tem, da razvijejo in izvedejo strategije pametne specializacije. Po

5. julij 1950 - Pravica Judov do priselitve v Izrael Izraelski kneset je sprejel zakon, po katerem imajo vsi Judje pravico do priselitve v Izrael (t. i. zakon vrnitve). 6. julij 1927 - Potrditev sklepov fašistične stranke V Rimu so potrdili sk

Patricij Maček

Država je v okviru podpornih storitev za poslovne subjekte uvedla sistem SPOT - Slovenska poslovna točka, katerega cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko. Sistem naj bi poslovnim subjektom in podjetnikom nudil nove in izboljšane elektronske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, informiranja in podjetniškega usposabljanja ter obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 39/18 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu - Ministrstvo za pravosodje; rok je 8. julij. Ur. l. RS, št. 43/18 2. Notarski pomočnik pri notarki Jožici Škrk - Notarska zbornica Slovenije; rok je 7. julij.

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 182. redni seji (21. junija 2018): - Uredba o podatkih v evidenci vrednotenja, - Uredba o dejanskih rabah zemljišč, - Uredba o ratifikaciji Dogovora o spremembi Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi s

28. junij - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravniški službi.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) (Ur. l. RS, št. 22/18) - veljati začne 5. julija, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019, razen določb 5. do 13. člena, ki se uporabljajo od 5. julija.

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov