O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2018, številka 30-31, 23. 8. 2018 > Kazalo

UVODNIK

Ustavnosodna anemičnost

Matej_Avbelj.jpg

dr. Matej Avbelj

Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in predvsem kako globoko oziroma široko lahko organi pregona kot del izvršilne veje oblasti vstopajo v dejanske in virtualne prostore zakonodajne oblasti in v njih zasegajo podatke v primeru suma storitve kaznivega dejanja poslanca državnega zbora? Kako zahtevnemu ustavnopravnemu standardu mora ustrezati obrazložitev sodišča, ki dovoli tovrstne posege? Ti dve vprašanji je pred ustavno sodišče postavila zadeva Up-979/15. Že na prvi pogled je šlo za zadevo vrhunskega ustavnopravnega pomena. Na eni strani se je dotikala temeljnih človekovih pravic opozicijskega poslanca državnega zbora. Na drugi strani pa je zadeva posegla v srce načela delitve oblasti in v za demokracijo ključno vprašanje odnosa med politično večino, ki nadzoruje zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in njej konkurenčno opozicijo. Ustavno sodišče je za odločitev potrebovalo skorajda tri leta. Rezultat je bil, vsaj zame, metaforična sodba presenečenja.

IZPOSTAVLJAMO

Brexit in državljanstvo

dr. Petra Weingerl, dr. Matjaž Tratnik

Petra_Weingerl.jpg
Združenega kraljestva (ZK) se drži očitek, da je enfant terrible v Evropski uniji (EU). To se je na neki način potrdilo tudi na referendumu junija 2016 o izstopu iz EU, ko so volivci odločili, da si ne želijo več (pre)tesne povezave z državami kontinenta. Posledično je britanska vlada 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in tako formalno začela postopek za izstop ZK iz EU (t. i. brexit).

Zloraba procesnih pravic pri prisilni hospitalizaciji

dr. Marko Petek

Marko_Petek.jpg
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v človekovo osebnost, zlasti v pravico do dostojanstva in osebne svobode. Če je namen prisilne hospitalizacije preprečitev zapravljanja posameznikovega lastnega denarja, lahko to postane moralno in pravno sporno. V postopku, ki ga obravnavam, je bilo storjenih več napak, ki jih je na srečo ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS.

Ali novi Zakon o športu spodkopava temeljna načela delovne zakonodaje

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare

Matija_Dusak.jpg
V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.

VSEBINA

dr. Matej Avbelj

Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in predvsem kako globoko oziroma široko lahko organi pregona kot del izvršilne veje oblasti vstopajo v dejanske in virtualne prostore zakonodajne oblasti in v njih zasegajo podatke v primeru suma storitve kaznivega dejanja poslanca državnega zbora? Kako zahtevnemu ustavnopravnemu standardu mora ustrezati obrazložitev sodišča, ki dovoli tovrstne posege? Ti dve vprašanji je pred ustavno sodišče postavila zadeva Up-979/15. Že na prvi pogled je šlo za zadevo vrhunskega ustavnopravnega pomena. Na eni strani se je dotikala temeljnih človekovih pravic opozicijskega poslanca državnega zbora. Na drugi strani pa je zadeva posegla v srce načela delitve oblasti in v za demokracijo ključno vprašanje odnosa med politično večino, ki nadzoruje zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in njej konkurenčno opozicijo. Ustavno sodišče je za odločitev potrebovalo skorajda tri leta. Rezultat je bil, vsaj zame, metaforična sodba presenečenja.

dr. Petra Weingerl, dr. Matjaž Tratnik

Združenega kraljestva (ZK) se drži očitek, da je enfant terrible v Evropski uniji (EU). To se je na neki način potrdilo tudi na referendumu junija 2016 o izstopu iz EU, ko so volivci odločili, da si ne želijo več (pre)tesne povezave z državami kontinenta. Posledično je britanska vlada 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in tako formalno začela postopek za izstop ZK iz EU (t. i. brexit).

Hana Šerbec, Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik

Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).

dr. Vesna Bergant Rakočević

Pravkar minulo svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji se bo v zgodovino zapisalo ne le po novem zmagoslavju Francozov, neverjetnem uspehu naših južnih sosedov in drugih športnih zmagah in porazih, pač pa tudi po tem, da je bila na njem kot uradni pripomoček sojenja prvič uporabljena tehnologija VAR (ang. video assistant referee) oziroma nov udeleženec v sojenju, video pomočnik sodnika.

Mihael Pojbič

Ideja o vključitvi kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju Konvencija), ki je ugotovljena s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP ali Sodišče), v nabor razlogov za obnovitev postopka v okviru slovenskega pravdnega postopka je v teoriji prisotna že od uveljavitve Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Mnenja o smiselnosti vključitve kršitve Konvencije pa so zaradi različnih in utemeljenih pomislekov deljena. Nenazadnje je bil obnovitveni razlog predlagan tudi v okviru zadnje novele ZPP, vendar ni bil sprejet. Prav deljena stališča in neuspeh dosedanje vključitve kršitve Konvencije kot razloga za obnovo postopka kažejo na potrebo po objektivni analizi obeh gledišč tako z vidika teorije kot domače in tuje prakse.

Mitja Zakelšek

Maja letos smo praznovali štirinajsto obletnico vstopa Republike Slovenije (RS) v Evropsko unijo (EU), ko je pravni red te nadnacionalne skupnosti postal sestavni del slovenskega pravnega reda. Na področju sekundarne zakonodaje EU (na primer direktiv) to pomeni, da mora država zagotoviti sprejem vseh ukrepov, ki so potrebni za pravočasno in pravilno implementacijo te zakonodaje. Pričakovali bi, da so v tem času organi javnih oblasti v RS to dolžnost posvojili in da se zavedajo njenih razsežnosti ter zagotavljajo njeno spoštovanje v praksi. A kot zgovorno priča primer zdaj že nekdanjega Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), še zdaleč ni tako in nas na tem področju očitno čaka še veliko dela.

Boštjan Udovič

Od marca 2016, ko je Ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da bo začelo s postopki za celovito spremembo stanovanjske zakonodaje, v okvir katere trenutno spada tudi področje upravljanja nepremičnin (oziroma večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb), sta laična in strokovna javnost ponudili veliko predlogov za izboljšanje sedanje ureditve. Žal so predvsem predlogi laične javnosti pogosto nedomišljeni in nekonsistentni, včasih pa izvirajo iz partikularnih interesov posameznega predlagatelja. Resorno ministrstvo na nekatere predloge ni uspelo odgovoriti s strokovnimi argumenti in je deloma tudi popuščalo pod težo populistične všečnosti nekaterih idej. Večkrat so bila preslišana opozorila strokovnih krogov, da vsakega predloga žal ni mogoče uporabiti v slovenskem sistemu upravljanja nepremičnin, ne da bi korenito posegli v same temelje ureditve, ki se je v precejšnji meri do sedaj izkazala za zgledno in moderno.

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal

Distinkcija med posameznim, enkratnim oziroma občasnim poslom na eni strani in opravljanjem ekonomske oziroma podjetniške dejavnosti na drugi strani je pomembna zaradi vprašanja sistemske obdavčitve fizičnih oseb. Gre za zlasti v zadnjem času aktualno problematiko, ki je sicer v našem sistemu prisotna že od spremembe dohodninske zakonodaje leta 2005, ko je bila v davčno ureditev prvič vpeljana razlika med dejavnostjo in enkratnim poslom.

mag. Sebastijan Valentan

Če je kdo že v prejšnjem članku o kanonskem ali cerkvenem pravu na sploh izvedel kaj novega, potem mu bo vsebina, ki se skriva za današnjim naslovom, še novejša. Predstavljen bo za slovenski prostor nenavaden in doslej v glavnem neuporabljen izraz, ki se dotika področij, na katerih država pravno ureja razmerja s Katoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi.

Ajda Vodnjov, Gregor Verbajs

V praksi ni povsem jasno, ali lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, ali pa to lahko stori samo na podlagi predloga dolžnika. To je pomembno predvsem za izvrševalce začasnih odredb (npr. organizacije za plačilni promet; v nadaljevanju: banke), ki imajo na podlagi začasne odredbe zadržana sredstva dolžnika, nato pa niti sodišče po uradni dolžnosti ne izda sklepa o ustavitvi postopka niti dolžnik ne predlaga izdaje sklepa o ustaviti postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Glede na zakonsko ureditev in namen zakonodajalca meniva, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek zavarovanja, če je potekel čas, za katerega je bila začasna odredba izdana.

dr. Marko Petek

Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v človekovo osebnost, zlasti v pravico do dostojanstva in osebne svobode. Če je namen prisilne hospitalizacije preprečitev zapravljanja posameznikovega lastnega denarja, lahko to postane moralno in pravno sporno. V postopku, ki ga obravnavam, je bilo storjenih več napak, ki jih je na srečo ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS.

dr. Mitja Stefancic in Katia Štefanić in Vedran Jakačić

V zadnjih letih sta Slovenija in Italija uvedli vrsto reform na področju vajeništva in poklicnega izobraževanja, da bi čimbolj učinkovito vzpostavili trajnostno vez med šolami in gospodarstvom. To naj bi pripomoglo k dejanski krepitvi nacionalnega gospodarskega sistema, hkrati pa bi se mladim zagotovilo boljšo zaposlitveno perspektivo. Namen spodbujanja poklicnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja z delom v Sloveniji je poleg krepitve vseživljenjskega učenja zlasti omogočiti dijakom hitrejše nabiranje izkušenj na področju dela. Enak cilj zasleduje tudi obsežna italijanska reforma iz leta 2015, ki stremi k učinkovitejšemu mreženju med italijanskimi šolami, poklicnimi zavodi in podjetji ter javnimi ustanovami, od česar naj bi imeli koristi vsi deležniki izobraževalnega sistema.

dr. Ciril Ribičič

Očitno je pred nami nov, upajmo da resnejši poskus dograditve volilnega sistema, kot so bili dosedanji. V tem okviru ne bi smeli zanemariti vprašanja podzastopanih družbenih skupin. Doslej je bilo veliko pozornosti posvečene sorazmerni zastopanosti političnih strank in spodbujanju enakopravnejše zastopanosti žensk, zato je čas, da rečemo kaj tudi o vlogi mladih.

Črt Jakhel

To besedilo ima tri uvode. Zdržite. Prva slika: V prejšnjem življenju sem se precej ukvarjal z borzo. Pri tem sem bil v stiku z mnogimi "hobi vlagatelji". Vedno znova prisoten tip vlagatelja so bili "Excel fetišisti". To so ljudje, ki jim računalnik izračuna, kako super se bo izšlo. Če rezultat ni dober, spreminjajo vhodne podatke, dokler ni dober. Potem so veseli. Tega veselja si ne pustijo vzeti - saj je tako povedal računalnik, torej mora biti res.

Matija Dušak, Mohor Fajdiga, Katja Stare

V juniju 2017 je bil sprejet nov Zakon o športu (ZŠpo-1), ki je nadomestil skoraj dve desetletji star Zakon o športu. Zakonodajalec je poleg mnogih drugih obsežnih sprememb na novo uredil tudi področje zaposlovanja v športu, ki se v določenih delih močno razlikuje od ureditve, kot jo poznamo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Članek se osredotoča na omenjene razlike in izpostavlja problematičnost nove ureditve z delovnopravnega vidika.

Boštjan Udovič

V večstanovanjski stavbi se je spodnji sosed odločil obnoviti stanovanje, kar je očitno vključevalo tudi podiranje nenosilne stene. Najavo del je objavil le na oglasni deski v bloku. Na pristojni Upravni enoti so potrdili, da podiranje stene ni bilo najavljeno. Ob podiranju stene so na stenah mojega stanovanja, ki je nad njegovim, nastale razpoke. Upravnika sem najprej klicala zaradi hrupa in prahu, kasneje še zaradi razpok na stenah, ki sem jih tudi fotografirala. Upravnik si je razpoke ogledal, zapisnika o ogledu pa ni naredil in ga tudi po večkratnih pozivih noče narediti. V mojem stanovanju se razpoke širijo. S tem je seveda tudi vrednost stanovanja nižja. Upravnik je pridobil kontakt izvajalca del v spodnjem stanovanju, ki je ponudil sanacijo. A jaz izvajalcu del ne zaupam, saj je delo opravil nestrokovno, kar dokazujejo razpoke v mojem stanovanju. Upravnik se sedaj izgovarja, da je to vse, kar je njegova naloga. Jaz pa menim, da sta njegovi nalogi tudi pravočasno opozarjanje stanovalcev na nestrokovna delovanja v večstanovanjski stavbi in pomoč pri sanaciji stanovanj nedolžnih žrtev takih posegov drugih etažnih lastnikov.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec zaposluje več delavcev. Od teh jih je nekaj zaposlenih za nedoločen čas in določen čas s polnim in krajšim delovnim časom. Pri delodajalcu dela tudi nekaj študentov in izvajalcev, ki delajo po podjemni pogodbi.

1. Četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je v neskladju z Ustavo, kolikor se druga alineja 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena.

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se zavrže.

1. Prvi odstavek 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se razveljavi.

IV Kpd 35412/2015 z dne 9. decembra 2015 se zavrne.

Pobudnik je Varuha človekovih pravic (Varuh) seznanil, da je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) dvakrat zavrnil ponudbo njegovega potencialnega delodajalca za usposabljanje na delovnem mestu, pri čemer se je delodajalec pri drugi ponudbi skliceval na pojasnila ZRSZ, a je bila ta kljub temu zavrnjena.

Matej Vošner

Ali za prenos osebnih podatkov iz družbe v Sloveniji v matično družbo v ZDA na podlagi zasebnostnega ščita EU-ZDA zadostuje sklenitev pogodbe med obdelovalcem in upravljavcem osebnih podatkov? Ali se za zbiranje prstnih odtisov zaposlenih potrebuje odločba Informacijskega pooblaščenca (IP)?

ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka. Enako velja za zahtevek družbe zoper tretjo osebo, ki temelji na 233. členu v zvezi z 227. členom ZGD-1.

Sodba III Ips 47/2017, 24. april 2018 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cpg 43/2017) Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika

Luka Vlačić

V nedavni zadevi Mirković in drugi proti Srbiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je bila 18 pritožnikom kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so nacionalna sodišča v določenem časovnem obdobju njihove odškodninske zahtevke zavračala, medtem ko so odškodninskim zahtevkom nekaterih drugih posameznikov ugodila navkljub bistveno enakim dejanskim in pravnim podlagam.

Alenka Antloga

Sodišče EU je odločilo, da lahko država članica na podlagi točke (c) prvega odstavka 64. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba št. 883/2004) sprejme ukrep v nacionalni zakonodaji in načeloma zavrne podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila za brezposelnost v tujino po izteku treh mesecev, razen če pristojni organ države članice ugotovi, da mu posebne okoliščine konkretnega primera (kot je obstoj možnosti zaposlitve delavca) dovoljujejo, da takšni vlogi ugodi.

Zoran Skubic

Težko bi našli ožji segment prava Unije, ki je v razmeroma kratkem času za prizadetega posameznika doživel toliko pomembnih odločitev Sodišča EU, kot je to prav korpus skupnih pravil odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude. Letimo namreč (skoraj) vsi, sploh v poletnem času, ko si marsikdo privošči oddih v oddaljenih krajih. Večje povpraševanje po letih zlasti v poletnem času pa ponudnike letalskih prevozov sili v optimizacijo poslovnih procesov in s tem seveda tudi pripadajočih resursov. Če ne gre drugače, je treba manjkajoče kapacitete najeti pri drugih letalskih prevoznikih. Vse lepo in prav, a kaj se zgodi, če pride pri izvedbi tovrstnega leta do zamude pri prihodu, ki je daljša od treh ur, in posledično do (pavšalne) odškodninske odgovornosti "dejanskega letalskega prevoznika" po Uredbi št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike? Ali mora prizadeti letalski prevoznik v primeru, da je let, ki ga je rezerviral pri enem letalskem prevozniku, dejansko pa ga je izvršil drugi letalski prevoznik, odškodninski zahtevek po Uredbi nasloviti na prvega ali na drugega naslovnika?

dr. Jernej Letnar Černič

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vsako leto prejme več 10.000 pritožb iz vseh držav članic Sveta Evrope zaradi domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ima izjemno pomembno vlogo pri uresničevanju učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava na evropskem kontinentu. Človekove pravice in temeljne svoboščine zavaruje takrat, ko odpove domače varstvo, kar je zelo pogosto predvsem v državah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope. Čeprav je vsebinske obravnave deležnih le nekaj odstotkov pritožb, se ESČP sooča z velikim bremenom, kako učinkovito obravnavati vse pritožbe. Kakšna je torej prihodnost ESČP? Ali ga je treba reformirati, da bo lahko preživelo še nekaj desetletij?

dr. Marko Pavliha

Kot je bilo že večkrat omenjeno na straneh Pravne prakse, je letošnjega marca izšel težko pričakovani Pravni terminološki slovar, ki prinaša dobrodošlo osvežitev slovenske pravne terminologije in (obče) slovenske pravne doktrine.

Lora Briški

A Mission for Justice. The International Ombudsman Institute 1978-2018 Richard Carver (Verlag Österreich, 2018, 122 strani) Leta 1978, ko je bilo ustanovljeno Svetovno združenje ombudsmanov (IOI), je bilo v sv

dr. Nataša Hribar

Pred nekaj dnevi sem šla mimo televizorja in po naključju ujela, kako se je TV-voditelj ob koncu oddaje poslovil od gledalcev, pri tem pa mu je "ušla" oblika oba očesa. Zakaj navedena oblika ni pravilna, bom poskusila razložiti v tokratnem kotičku, dotaknili pa se bomo tudi vprašanja večspolskosti nekaterih samostalnikov.

Janez Kranjc

Rek, katerega avtor je Lucij Anej Seneka, je vzet iz njegovega spisa O prizanesljivosti (De clem. I, 20, 3). Slovensko bi se glasil: Ni velikodušen, kdor je radodaren s tujim, marveč tisti, ki vzame sebi, kar da drugemu.

Urša Ravnikar Šurk

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od Računskega sodišča Republike Slovenije dobil mnenje s pridržkom za poslovanje v letu 2016.

Patricij Maček

Torek, 17. 7. Otroška srčna kirurgija. Ministrstvo za zdravje je Nacionalnemu inštitutu za otroške srčne bolezni izdalo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti za specialistično ambulantno dejavnost in bolnišnično dejavnost. Četrtek, 19. 7.

Patricij Maček

Torek, 17. 7. Japonska. V Tokiu je potekal 25. vrh Evropska unija (EU)-Japonska, na katerem so voditelji podpisali Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko ter Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko. Udeleženci vrha so razpravljali tudi o dru

23. avgust 1950 - Dionisio Anzilotti Umrl je Dionisio Anzilotti, italijanski pravnik in eden glavnih utemeljiteljev pozitivne šole mednarodnega prava (pravne filozofije, ki je zagovarjala ostro razlikovanje med pravnimi, političnimi in moralnimi vidiki mednarodnih odnosov)

Patricij Maček

http://ec.europa.eu/solvit/index_sl.htm b>Jezik: slovenščina in jeziki Evropske unije Tip: spletna podstran Evropske komisije Vzdrževanost: dobra Multi

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 50/18 1. Okrožni državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje, rok je 31. avgust. Ur. l. RS, št. 56/18 2. Dve prosti mesti okrajnih državnih tožilcev - Ministrstvo za pravosodje, rok je

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 260. dopisni seji (18. julija 2018): - Sklep o dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v Slovenski filmski center, javno agencijo Republike Slovenije. Sklepi, ki jih je Vlada RS spr

27. julij - predlog zakona o trgu finančnih instrumentov, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1A) (Ur. l. RS, št. 68/17) - velja od 16. decembra 2017, uporabljati se začne 1. septembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Za

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov