O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 9-10, 7. 3. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko_Jenull.jpg

Hinko Jenull

Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.

IZPOSTAVLJAMO

Sodno varstvo zoper prostorske akte

mag. Janez Tekavc

Janez_Tekavc.jpg
Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) je začel veljati spremenjen sistem pravnega varstva v zvezi s prostorskimi akti. Zakonodajalec je verjetno imel v mislih predvsem razbremenitev Ustavnega sodišča, vendar pa je nova ureditev prinesla precej vprašanj, na katere zakonodajalec žal ni dal enoznačnega odgovora oziroma nanje morda niti ni pomislil.

Zdravniška licenca za samostojno delo in slovenske administrativne planke

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko

Gordana_Kalan-Zivcec.jpg
Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v...

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken

Luka_Vavken.jpg
Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano...

VSEBINA

Hinko Jenull

Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.

mag. Matej Žlajpah

V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.

Ivan Šelih

Ob enem izmed obiskov policijskih postaj (PP) sta se predstavnika Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila s primerom privedbe osebe na podlagi odredbe sodišča, ki jo je izdalo na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V izpostavljenem primeru je policija iskano osebo dejansko izsledila in jo privedla na PP, da bi jo prepeljala v psihiatrično bolnišnico. To namero smo problematizirali, saj menimo, da mora biti prevoz osebe z duševnimi motnjami na zdravljenje zaupan zdravstveni službi, ne pa policiji, da se v polni meri zagotovi spoštovanje osebnosti in dostojanstva osebe. Ker menimo, da so naša stališča glede izvajanja tretjega odstavka 52. člena ZDZdr lahko zanimiva tudi širši (strokovni) javnosti, jih v nadaljevanju podrobneje predstavljamo.

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok

V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.

mag. Janez Tekavc

Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) je začel veljati spremenjen sistem pravnega varstva v zvezi s prostorskimi akti. Zakonodajalec je verjetno imel v mislih predvsem razbremenitev Ustavnega sodišča, vendar pa je nova ureditev prinesla precej vprašanj, na katere zakonodajalec žal ni dal enoznačnega odgovora oziroma nanje morda niti ni pomislil.

mag. Mitja Podpečan

Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko

Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v strokovni javnosti o vprašanjih, povezanih z izvajanjem zdravniške službe, svobodo zdravnika in svobodo bolnika pri izbiri zdravljenja.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.

dr. Polonca Kovač

Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.

Dženeta Schitton

Pri analiziranju obstoječega stanja v Sloveniji, ki pravno še ne ureja vplivnostnega marketinga, ne moremo mimo Evropske direktive o avdiovizualnih storitvah (Direktiva), ki je bila nedavno dopolnjena in aktualizirana ravno zaradi prilagoditve sodobnemu "razširjanju novic" na spletu (ang. broadcasting).

Matej Zalar

Blog Nergač sem začel pisati pred trinajstimi leti, ko je bilo to moderno in so bili časi v realnem in virtualnem svetu preprostejši. Ko sem pisal na Siolovi platformi Blogos, sem nekaj mesecev celo nekaj malega zaslužil kot hišni bloger, pozneje pa na neki drugi medijski platformi še par sto evrov, par tisoč pa mi jih je izdajatelj ostal dolžan. Odtlej pišem na svoji lastni domeni, zaslužim prav nič, še prostovoljnih prispevkov se mi ne ljubi pobirati, letno pa za gostovanje in domeno zapravim slabih sto evrov. Neko lepo soboto pa na pošti dvignem poziv Informacijskega pooblaščenca (IP).

Tomaž Pavčnik

Film islandskega režiserja Benedikta Erlingssona je fotografsko lep film. Živ lik glavne junakinje se, ko se skriva pred droni in vojaškimi helikopterji, dobesedno zažira v prst, sneg in gejzirje islandske pokrajine. Osebna zgodba na eni in družbena (globalna) kulisa na drugi strani se odvijata vzporedno, med seboj blago trčita in se nazadnje humorno zasukata. Razlog, da film, in to ne prvič, nastopa v rubriki Z obrobja postave, pa je kričeč razkorak med usodo, ki jo v filmu doživlja glavna junakinja, ter usodo, ki jo film doživlja v svetu, o katerem govori, ter je - za razliko od glavne junakinje, ki konča v zaporu - celo čaščen z nagradami, tudi z ljubljanskim vodomcem.

Primož Cencelj

Kar je dano, je v zlato jamo zakopano. To ne velja samo za darila, ampak še bolj za proračunsko porabo. Primerjamo jo lahko celo s kožo morskega psa. V eno smer gre gladko, v drugo stan pa izjemno hrapavo. Lahko bi celo rekli, da so državni izdatki lepljive narave, ko gre za njihovo krčenje. Zato je treba imeti veliko modrosti, ko se jih vlada odloča povečati.

mag. Luka Vavken

Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.

dr. Nana Weber

Učenec ni uspešno končal 9. razreda osnovne šole. Na popravni izpit se ni prijavil. • Do kdaj po koncu 9. razreda se lahko učenec prijavi na popravni izpit? • Kakšne možnosti mu ostanejo za dokončanje OŠ, če ta rok zamudi, in koliko to stane?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Našega delavca voznika so organi pregona v tujini zaprli zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden se je zaposlil pri nas. O tem nas je obvestila tuja policija. Potrdila o tem, da je naš delavec v zaporu, nimamo. • Kako mu obračunamo plačo? • Ali mu lahko odpovemo pogodbo o zaposlitvi?

Določba 129. člena ZDR-1 je pomensko odprta in ne določa niti minimuma višine dodatka niti dolžine in načina upoštevanja delovne dobe pri določitvi dodatka za delovno dobo. Strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti je prepuščeno, da višino dodatka za delovno dobo uredijo samostojno, torej tako dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Zakon tako razen priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeljuje niti pogojev niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.

Sklep VIII Ips 241/2017, 4. december 2018 (v zvezi s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 385/2016), ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.241.2017 Predčasna razrešitev vodilnega delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pomeni (tako kot potek mandata) preneh

Sonja Strle

Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede nujnosti sklenitve pogodbe med Domom starejših občanov in ZD Ljubljana, v kateri bi bilo opredeljeno varstvo občutljivih osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Ali v tem primeru zadostujeta področna zakonodaja in načelo poklicne molčečnosti zdravnikov?

Pobudnika sta leta 2014 na Okrajnem sodišču v Kočevju (sodišče) sestavila oporoki. Tri leta kasneje ju je sodišče obvestilo, da je o tem, da hrani njuni oporoki, obvestilo Centralni register oporok (CRO) pri Notarski zbornici Slovenije (NZS). Poučilo ju je še, da je za vpis oporoke v CRO treba plačati denarno nadomestilo, in ju pozvalo k plačilu in predložitvi potrdila.

Zoran Skubic

Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).

Alenka Antloga

Eugen Bogatu je romunski državljan, ki je od leta 2003 živel na Irskem in bil od 26. maja 2003 do 13. februarja 2009 tam tudi zaposlen. Po izgubi zaposlitve je prejemal denarne dajatve na Irskem. Dne 27. januarja 2009 pa je na Irskem zaprosil za družinske dajatve za dva otroka, ki sta prebivala v Romuniji. Temu zahtevku je minister ugodil, vendar družinskih dajatev za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. januarja 2013 ni odobril z obrazložitvijo, da pritožnik v tem obdobju ni več opravljal dejavnosti zaposlene osebe na Irskem, prav tako pa v tem obdobju ni prejemal dajatev, za katere se plačujejo prispevki.

Patricij Maček

Januarja letos je Evropska komisija (EK) napovedala, da bo zoper Slovenijo na Sodišču Evropske unije (EU) vložila tožbo, ker naj bi leta 2016 pri preiskavi proti uradnikom Banke Slovenije (BS) v prostorih BS prišlo do kršitve nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja. Kot lahko preberemo na spletni strani Predstavništva EK v Sloveniji, naj bi prišlo do zasega podatkov, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. Ta ni predhodno odobrila zasega omenjenih predmetov, njeni kasnejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni. Srebrna katedra PF Univerze v Ljubljani je zato 14. februarja 2019 organizirala okroglo mizo z naslovom Ali Slovenija krši načelo lojalnega sodelovanja?, ki jo je povezoval zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Ciril Ribičič.

Domen Kodrič

Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.

Patricij Maček

Tokrat je na Centru za poslovno usposabljanje potekala predstavitev raziskave Detektivska dejavnost v RS - analiza trenutnega stanja, smeri prihodnjega razvoja in spremembe normativno-pravne ureditve. Dogodek sta 13. februarja 2019 organizirali Detektivska zbornica RS in FVV Univerze v Ljubljani. Ugotovitve raziskave pa sta predstavila predsednik Detektivske zbornice RS dr. Miha Dvojmoč in dekan FVV Univerze v Mariboru profesor dr. Andrej Sotlar.

dr. Jorg Sladič

V zvezi z recenzirano knjigo se je deloma "realiziralo strokovno tveganje", saj so bile konec leta 2018, tik pred natisom te knjige, objavljene štiri odločbe Vrhovnega sodišča o vprašanju potrošniških posojil v švicarskih frankih. A tako pač je pri objavah v pravni znanosti. Razvoj zakonodaje in sodne prakse lahko pripelje do tega, da je delo, ki je bilo še pred nekaj tedni izredno aktualno, samo še znanstvena razprava, ki nima več takšnega pomena za razvoj prakse.

Tim Horvat

Konec leta 2018 je pri pariški založbi L'Harmattan izšla nova knjiga dr. Boštjana M. Zupančiča z naslovom: "O Evropskem sodišču za človekove pravice - Retrospektiva posvečenega". V njej obravnava različne teme od nastanka, razvoja in delovanja ESČP do bolj splošne obravnave dihotomije med sistemom common law in "kontinentalnim pravnim formalizmom", ki pa jo poveže tudi z izzivi, pred katerimi je ESČP. Avtorjeva zanimanja so še veliko širša, saj med drugim obravnava tudi vprašanje pravne subjektivitete nasciturusa in vpliv feminizacije moških na normativno integracijo, pa tudi vprašanje nepristranskosti v kazenskem postopku ter dialektični odnos med pravnimi pravili in pravnimi dejstvi, ki se medsebojno soustvarjajo.

Andrej Razdrih

Knjiga Rudija Šeliha Bil sem odvetnik je izjemna v več pogledih. Najprej, ker je to prva avtobiografija nekega odvetnika, ki je bil (razen nekaj začetnih let) v svoji karieri samo odvetnik, drugič, ker je avtor v središče življenjepisa postavil svoje delovanje kot odvetnik in kot funkcionar Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in tretjič, ker je napisana v jasnem in natančnem jeziku, ki je značilen za dobre pravnike.

dr. Matej Avbelj

Florence Hartmann zna pisati. Doživeto. Pa ne samo zato, ker ima talent, temveč zato, ker tisto, o čemer piše, ne le verjame, ampak tudi živi. Tisti, ki se zanimate za mednarodno kazensko pravo, gotovo niste spregledali njenega odmevnega dela Mir in kazen. V njem je opozorila na stranpoti delovanja mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Knjiga ni pustila nikogar hladnega. Tudi odgovornih ne, zato je sledila kazen. Ne za odgovorne, temveč za Hartmannovo. Ta izkušnja, čeprav to le nerada in zelo sramežljivo prizna, jo je najbrž navdihnila tudi k pisanju knjige o žvižgačih: slabi vesti naših demokracij.

Lora Briški

Minds Make Societies: How Cognition Explains the World Humans Create Pascal Boyer (Yale University Press, maj 2018, 376 strani, ISBN: 978-0300223453, 27 evrov) "Ni utemeljenega razloga, da bi človeško skupnost

dr. Nataša Hribar

Tokratni kotiček bom začela z nalogo. Katero obliko deležja oz. deležnika na -č bi izbrali v spodnjih povedih in zakaj?

Urša Ravnikar Šurk

Bruto domači proizvod se je v primerjavi z lanskim letom zvišal za 4,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2017, še vedno pa malenkost več od napovedi.

Patricij Maček

Ponedeljek, 18. 2. Pranje denarja. Strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja - MONEYVAL, je v zadnjem poročilu ugotovil, da Slovenija v celoti izvaja priporočila o tehničnih ukrepih za preprečevanje zlorab pri uporabi bančnih transferje

"Če bi res želeli splošno olajšati primež, potem se sploh ne bi pogovarjali o dohodnini, temveč o prispevkih, ki tvorijo velikansko večino razlike med tem, kar podjetje izplača, in neto plačo." Kolumnist Črt Jakhel o varljivosti načrtovanih davčnih sprememb ob dejst

Patricij Maček

Petek, 22. 2. Sodišče EU. Predsednik države Borut Pahor je v skladu s 6. členom Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS) mag. Dejanu Židanu, predsedniku Državnega zbora, posredoval predlog dveh kandidatov za dve mes

7. marec 1274 - Tomaž Akvinski V Fossanovi (Italija) je umrl italijanski filozof in teolog, glavni predstavnik srednjeveške sholastike, Tomaž Akvinski. Pisal je komentarje k najpomembnejšim Aristotelovim spisom, znana pa je tudi njegova obramba vere pred pogani. Njegova fi

Patricij Maček

Dne 1. aprila 2018 je elektronsko oddajanje ponudb postalo obvezno, s čimer je bilo omogočeno brezplačno izvajanje postopkov javnih naročil od začetka do konca v nepapirni obliki. Tokrat pa so za hitrejšo in enostavnejšo oddajo ponudb tako za domače kot tuje ponudnike na Ministrstvu za javno upravo z nekaterimi nadgradnjami posodobili sistem elektronskega javnega naročanja e-JN, so sporočili z omenjenega ministrstva. Ključna novost je, da od 1. februarja 2019 dalje ob oddaji ponudbe za podpis dokumentov ponudnik ne potrebuje več varnega elektronskega podpisa, temveč ponudbo odda kot registriran uporabnik v sistemu e-JN.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 11/19 1. Višji sodnik na Višjem delovnem in socialnem sodišču - Vrhovno sodišče RS, rok je 9. marec. 2. Notarsko mesto s sedežem v Slovenski Bistrici - Ministrstvo za pravosodje, rok je 9. marec. 3. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Kopru

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 30. dopisni seji (15. februar 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, - predlog zakona o spremembah Družinskega zakonika. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 20. redni sej

20. februar - predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. 28. februar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstv

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji spremenjenih in dopolnjenih aktov Svetovne poštne zveze in Sklepnega protokola k Sporazumu o poštnoplačilnih storitvah (MASPZSP) (Ur. l. RS - MP, št. 5/19) - veljati začne 14. marca. 2. Zakon o rat

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov