O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 14, 4. 4. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Družinskemu zakoniku na pot

Mateja_Koncina-Peternel.jpg

dr. Mateja Končina Peternel

Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.

IZPOSTAVLJAMO

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič

Urska_Klakocar-Zupancic.jpg
Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne...

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak

Luka_Novak.jpg
Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v...

Kazenskopravna demistifikacija t. i. sovražnega govora

Primož Baucon

Ni slike
V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej...

VSEBINA

dr. Mateja Končina Peternel

Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.

Luka Novak

Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.

Špela Lovšin

Nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe je eden izmed institutov, ki odražajo socialno funkcijo delovnopravne zakonodaje. Ker se od 30. dne odsotnosti sredstva za izplačevanje takšnega nadomestila črpajo iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se v javnih razpravah pogosto zastavlja vprašanje, koliko sredstev je namenjenih za izplačevanje nadomestila plače za bolniško odsotnost in ali je obstoječa ureditev v Sloveniji primerna za vzdržnost javnih financ.

mag. Robert Golobinek

Državni zbor Republike Slovenije je 26. marca 2019 s 46 glasovi za in 33 glasovi proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (novela ZKP-N). Gre za novelo, ki je bila v nekoliko drugačnem obsegu v Državnem zboru že sprejeta leta 2017, a po vetu Državnega sveta ni dobila zadostne večine pri ponovnem glasovanju.

Dida Volk

Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.

mag. Sebastijan Valentan

V Sloveniji se bo kmalu, 15. aprila 2019, začel uporabljati Družinski zakonik (DZ), ki bo po štiridesetih letih nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pomembna novost DZ je t. i. predporočna ali ženitna pogodba, ki je doslej naš civilni pravni sistem ni poznal. Ker se v Sloveniji več kot ena tretjina parov, ki se poroči civilno, poroči tudi po obredu Katoliške cerkve (KC), je na omenjeno novost smiselno pogledati z obeh strani in opozoriti na to, kako bo predporočna pogodba lahko vplivala na (ne)veljavno sklenitev cerkvenega zakona.

dr. Ciril Ribičič

Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da

dr. Anže Burger

Konec marca je Statistični urad RS (SURS) objavil podatek, da so cene nepremičnin v letu 2018 poletele v nebo: zvišale so se kar za 18,2 odstotka. Po podatkih britanske nepremičninske agencije Frank Knight nas to uvršča na neslavno prvo mesto na svetu. Nepremičnine so danes za šest odstotkov dražje od predkriznega balona leta 2008 in za 38 odstotkov dražje od kriznega dna leta 2014.

Primož Baucon

V zadnjem času se pri nas vse več govori in piše o t. i. sovražnem govoru, pri čemer se marsikdaj določena ideološka stališča proglašajo za t. i. sovražni govor, čeprav ne gre zanj, saj različna ideološka stališča predstavljajo eno temeljnih demokratičnih načel v vsaki državi, ki temelji na vladavini prava. Postavlja se vprašanje, kje je meja svobode izražanja in kdaj so razne izjave, ki jih (laična) javnost dojema kot t. i. sovražni govor, s kazenskopravno normo prepovedane. To je še posebej pomembno, ker določba 297. člena (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1; v nadaljevanju se izraz KZ uporablja za vse druge kazenske zakone oziroma zakonike) ni povsem jasna in bi lahko postala ob morebitnih neustreznih spremembah (zlasti črtanju vezanosti kaznivosti na motenje javnega reda in miru) še bolj nejasna ter bi omejevala svobodo izražanja. V nadaljevanju bodo prikazane nekatere kazenskopravne dileme, stališča tuje kazenskopravne teorije in sodne (zlasti tuje) odločitve, povezane z zadevno problematiko.

Finančna uprava je na spletni strani objavila spremembo dokumenta, Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb - Podrobnejši opis. Publikacije ne navajamo v celoti, ampak le v delu dopolnitve poglavja 5.3 Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove in druge posebnosti, glede sprememb računovodske obravnave poslovnih najemov na podlagi sprejetja MSRP 16.

Navedeni podrobnejši opis obravnava uveljavljanje olajšave za investiranje v skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Smiselno enaka obravnava velja tudi glede uveljavljanja olajšave za investiranje v skladu s 66.a členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V podjetju imamo več delavcev, ki jim izplačujemo minimalno plačo. Tisti delavci, ki so pri nas zaposleni že dlje časa, imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, novejši delavci pa minimalno.

dr. Nana Weber

Najemodajalec želi, da mu za vsakega, ki bo pri meni na obisku in bo prespal najmanj eno noč, sporočimo vsaj dva dni vnaprej, in sicer kdo bo prespal, kdaj bo prišel in kdaj bo odšel. V pogodbi nimamo o tem ničesar zapisanega.

Neenakomerna razporeditev delovnega časa pomeni, da je delovni čas v okviru šestmesečnega referenčnega obdobja v določenem časovnem obdobju lahko trajal več kot znaša redna (dnevna ali tedenska) delovna obveznost in v preostalem časovnem obdobju manj; moral pa se je v referenčnem šestmesečnem obdobju izravnati. Če so po koncu referenčnega obdobja ostale ure neizravnane, predstavljajo te ure delo preko polnega delovnega časa (nadure).

Sodba in sklep III Ips 25/2018, 13. november 2018 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 35/2017), ECLI:SI:VSRS:2018:III.IPS.25.2018 V konkretnem primeru do škodnega dogodka ni prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet

Dva pobudnika sta se obrnila na Varuha človekovih pravic (Varuh) zaradi kršitve pravice do miru in tišine v svojem stanovanju med dvaindvajseto in šesto uro zjutraj. Ta pravica jima je kršena, ker gostje bližnjega gostinskega lokala povzročajo hrup v lokalu in pred njim.

Sonja Strle

Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.

Zoran Skubic

Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...

Patricij Maček

Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, 21. marca 2019, je v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekal posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Posvet, ki so ga organizirali SAZU, Zveza Sožitje in Društvo Downov sindrom Slovenija, je povezovala akademikinja in zaslužna profesorica na PF Univerze v Ljubljani dr. Alenka Šelih. Ob tej priložnosti je založba Rokus Klett, d.o.o., izdala in založila tudi publikacijo z naslovom Downov sindrom: Kaj to pomeni?, v kateri je pojasnjeno vse o tej kromosomski motnji.

Jakob Cerovšek

Med 8. in 17. marcem se je skupina študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani udeležila tradicionalne strokovne ekskurzije v ZDA. Študentje smo pod vodstvom zaslužnih profesorjev dr. Janeza Kranjca in dr. Franja Štiblarja v dobrem tednu dni v New Yorku spoznali ameriški pravni sistem in imeli priložnost spremljati sodne obravnave, se udeležiti predavanj eminentnih pravnih fakultet in se osebno sestati z raznovrstnimi udeleženci tamkajšnjega pravnega sistema.

dr. Mojca Zadravec

Ob prehodu v novo leto je izšlo (zlasti za študente prvega letnika PF Univerze v Ljubljani težko pričakovano) delo: druga, pregledana in dopolnjena izdaja knjige Pogledi sociologije prava avtorjev dr. Albina Igličarja in dr. Tilna Štajnpihlerja Božiča. Znanstvena monografija (ki obsega skoraj 500 strani vsebine in je razdeljena na 15 poglavij) sicer ni namenjena le študentom, temveč vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem razmerja med pravom in drugimi družbenimi pojavi. Kot eno redkih, če ne edino celovito in sistematično znanstveno delo s področja sociologije prava v slovenskem jeziku predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ter preučevanju prava v našem raziskovalnem prostoru.

Tim Horvat

Faut-il quitter les réseaux sociaux? - Les 5 fléaux qui rongent Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat et Youtube (Je treba zapustiti socialna omrežja? - Pet negativnih plati platform Facebook, Twitter, Instagram, Snapchat in Youtube)

dr. Nataša Hribar

Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,

Urša Ravnikar Šurk

Kljub povečanju števila nerešenih zadev za 29,5 odstotka glede na prejšnje leto predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez pozitivno ocenjuje opravljeno delo v minulem letu.

Patricij Maček

Ponedeljek, 25. 3. Evropski pravni inštitut. Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je sprejel predsednico Evropskega pravnega inštituta (ELI) Christiane Wendehorst, ki mu je podrobneje predstavila delovanje omenjenega inštituta. Med pogovorom z gostjo je

"Slovenija se je v manj kot treh desetletjih razvila v družbo neiskrene skromnosti in nezdrave egalitarnosti. Dokler bomo živeli v tej samoprevari, da je vrednota biti neviden, bomo tudi svojim otrokom psihološko prepovedovali, da bi bili uspešni."

Patricij Maček

Sreda, 27. 3. Avtorsko pravo. Evropski poslanci so s 348 glasovi za in 274 proti na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili predlog direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu. Slovenija je v procesu sprejemanja podpirala nadaljnjo harmonizacijo avtorskeg

Iz PP, št. 20/83, 20. oktober 1983, str. 3

Patricij Maček

Na začetku letošnjega leta se je v novo, sodobnejšo podobo odela spletna stran slovenske policije. Ključne novosti prenovljenega spletišča so prilagojenost različnim napravam, s pomočjo katerih uporabniki dostopajo do njega (tudi pametnim telefonom in tablicam), ter različne aplikacije in storitve, namenjene uporabnikom.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 17/19 1. Kandidat za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, rok je 21. april. Ur. l. RS, št. 19/19 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 13.

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 25. redni seji (28. marec 2019): - predlog zakona o ratifikaciji Priloge I k Dopolnilnemu protokolu k ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949 o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov (Protokol I) z dne 8. junija 1977, - predlog z

28. marec - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, - predlog zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, - predlog zakona o ratifikaciji Priloge I k Dopolni

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Protokola o spremembi odstavka a) 50. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu in Protokola o spremembi 56. člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu (MPSKMCL) (Ur. l. RS - MP, št. 6/19)

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov