O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 17-18, 9. 5. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Pomen (komentarja) ustave

Matej_Avbelj.jpg

dr. Matej Avbelj

Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.

IZPOSTAVLJAMO

Še o dvojnih merilih disciplinskega tožilca

Milan Štrukelj

Ni slike
Okrožni sodnik svetnik Zvjezdan Radonjić se v prispevku Dvojna merila disciplinskega tožilca sprašuje, kako je mogoče, da disciplinski tožilec zoper mene kot sodnika ni uvedel disciplinskega postopka, čeprav je v slovenskem sodstvu že dve leti znano, da naj bi po trditvah Jožeta Razpotnika v zadevi Patria odločil ne na podlagi domačih in mednarodnih zakonskih podlag, temveč "na zahtevo vrha", ki mi je izdal nalog, nalogo, komando, da je treba obdolženca več mesecev držati v zaporu, kar naj bi...

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić

Luka_Vlacic.jpg
Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Kaj z volilnimi okraji ter kako urediti volilne enote in preferenčni glas?

dr. Janez Pogorelec

Janez_Pogorelec.jpg
Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o...

VSEBINA

dr. Matej Avbelj

Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.

Milan Štrukelj

Okrožni sodnik svetnik Zvjezdan Radonjić se v prispevku Dvojna merila disciplinskega tožilca sprašuje, kako je mogoče, da disciplinski tožilec zoper mene kot sodnika ni uvedel disciplinskega postopka, čeprav je v slovenskem sodstvu že dve leti znano, da naj bi po trditvah Jožeta Razpotnika v zadevi Patria odločil ne na podlagi domačih in mednarodnih zakonskih podlag, temveč "na zahtevo vrha", ki mi je izdal nalog, nalogo, komando, da je treba obdolženca več mesecev držati v zaporu, kar naj bi državo stalo med 31.000 in 610.000 evri, in še da disciplinskih organov torej sploh ne zanima, da je bila v zadevi Patria sodba sprejeta kot transformacija volje iluminatov ter ali delujem po zapovedih neuradnih centrov moči namesto po lastni sodniški presoji itd.

Luka Vlačić

Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Primož Križnar

Ministrstvo za pravosodje je spomladi leta 2016 predlagalo spremembo prekrškovne zakonodaje, ki bi Policiji omogočala razkritje identitete oseb, ki na spletnih straneh širijo sovražnost in spodbujajo nestrpnost. Ideja ni nova, saj na teoretični ravni sega že v leto 2012. Takrat je bilo mogoče zaslediti najbrž prvo pobudo o dekriminalizaciji sovražnega govora ter njegovem sankcioniranju s prekrški zaradi večje učinkovitosti postopka, ki je pozneje doživela ponovitev leta 2017. Vendar pa vse do danes nimamo odgovora na vprašanje, kje se končajo prekrški in začno kazniva dejanja s tega področja oziroma kaj sploh predstavlja ločnico med tema dvema oblikama kaznivih ravnanj.

Blaž Tomažin Bolcar

Kar za vrednost nepremičnine pomeni njena lokacija, v sponzorstvu predstavlja ekskluzivnost pravic. Samo te kot pravo naložbo prepoznavajo sponzorji, opremljevalci, medijske hiše in drugi partnerji športnih subjektov. Ti zato svoje pravice ustrezno pravno zaščitijo in (bogato) prodajo. V razvitih športnih okoljih namreč prihodki od prodaje medijskih in ostalih komercialnih pravic predstavljajo približno 80 odstotkov letnih prihodkov, pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) celo 95 odstotkov vseh prihodkov.

Igor Vuksanović

Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.

mag. Matjaž Kovač

Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.

Luka Novak

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 50. členu določa, da lahko fizična oseba prosto reproducira avtorsko delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki in na kateremkoli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, in sicer v največ treh primerkih, in če ti primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.

Suzana Pecin

Listina EU o temeljnih pravicah je s sprejemom Lizbonske pogodbe postala del zavezujočega primarnega prava. Načeloma velja, da je mogoče pravicam, ki izhajajo iz primarnega prava EU, pripisati naravo neposrednega učinka, vendar je bilo vprašljivo, ali je mogoče enako ugotoviti o naravi človekovih pravic, kot izhajajo iz Listine EU o temeljnih pravicah. Prvi odstavek 51. člena Listine namreč predvideva, da se ta uporablja zgolj za institucije, organe, urade in agencije EU ob spoštovanju načela subsidiarnosti in za države članice, ko te izvajajo pravo EU. Subjektov zasebnega prava Listina EU o temeljnih pravicah ne omenja expressis verbis, kar praviloma pomeni, da ni jasno, ali je mogoče njene določbe uporabiti tudi v zasebnopravnih razmerjih.

dr. Katarina Zajc

V nedavni številki Mladine (29. marec 2019, št. 13) je bil v članku o varčevanju in trošenju države citiran slavni rek Francisa Bacona: "Država bo v tem primeru imela polne kašče, a bodo ljudje kljub temu stradali. Denar je namreč kot gnoj, dober je samo, če ga raztrosimo."

Črt Jakhel

Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.

dr. Janez Pogorelec

Ustavno sodišče (US) je v odločbi U-I-32/15 ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo, in državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku dveh let po objavi odločbe. S tem je vlado in državni zbor (DZ) postavilo pred politično izjemno težavno nalogo zagotoviti potrebno podporo bodisi za izredno zahtevno spremembo meja volilnih okrajev bodisi za ukinitev volilnih okrajev (in razmislek o številu volilnih enot) in hkratno uvedbo preferenčnega glasu. Zato ni čudno, da se je v reševanje situacije in iskanje ustreznega političnega konsenza za spremembe volilne zakonodaje intenzivno vključil tudi predsednik republike in tako zagotovil hiter odziv stroke, ki je že pripravila zelo kvalitetna strokovna izhodišča za uresničitev odločbe US, pripravljata pa se že tudi delovni osnutek novele Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki bi predvidela ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ter delovni osnutek novele ZDVEDZ, ki bi kar najbolj izenačila število volivcev v posameznih volilnih okrajih.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Zaposlenih imamo nekaj delavcev, ki v tekočem letu ne izrabijo vsega letnega dopusta. Nekateri zaradi preobilice dela, drugi zaradi bolniških odsotnosti. • Do kdaj morajo ti delavci izrabiti lanski letni dopust?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Za delodajalca je po novem na voljo še ena oblika javnega prevoza, ki je do sedaj ni bilo in je bistveno cenejša od dosedanjega javnega prevoza. • Ali mora delodajalec za obračun povračila stroškov uporabiti cene cenejšega javnega prevoza? • Ali je dopustno, da prosto odloči, po cenah katerih vozovnic bo delavcem povrnil stroške? • Ali se lahko povrnejo zgolj prevozi za tiste linije, ki se dejansko lahko koristijo?

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, Finančni urad Murska Sobota, št. DT 71011-3364/2017-9 z dne 27. marca 2018 je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 64/2014 z dne 28. oktobra 2015 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Vse kar bi pravico do svobodne izbire zagovornika v kazenskem postopku omejevalo in ni nujno potrebno za zaščito obdolženčevih interesov, je neskladno s pravico do poštenega postopka. Obdolženec je nasproti državi, ki ga je obtožila storitve kaznivega dejanja, izrazito šibkejša stranka, zato ima pravico, da si izbere tistega odvetnika, ki mu zaupa in za katerega meni, da bo njegove interese pred sodiščem zastopal v najboljši mogoči meri. Če pooblasti zagovornika izven območja sodišča, na katerem poteka sojenje, nase prevzeme tveganje, da bo v primeru obsodilne sodbe nosil tudi stroške, ki jih je imel njegov zagovornik s prihodom na sodišče - oziroma obratno, če bo oproščen ali bo zoper njega izdana zavrnilna sodba, breme stroškov povezanih s svobodno izbiro zagovornika, pade na državni proračun.

Sonja Strle

Ali ima delodajalec pravno podlago za dostop do podatkov, ki jih zaposleni hrani na svojem službenem računalniku (elektronska pošta, datoteke, obiskane spletne strani)? 1. Dostop delodajalca do elektronske pošte zaposlenega

Osebna zdravnica je dne 3. januarja 2019 pobudniku odprla nov bolniški stalež, kljub temu da za to ni bila pristojna. To je storila v nasprotju z 244. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila), saj od izdaje zadnje odločbe imenovanega zdravnika še ni poteklo 30 dni. Imenovani zdravnik ZZZS je nato z odločbo zavrnil predlog njegove osebne zdravnice za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, zoper katero je pobudnik vložil pritožbo.

Luka Vlačić

V nedavni zadevi Dr?lingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.

Zoran Skubic

Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...

Alenka Antloga

Sodišče Evropske unije (SEU) je na zahtevo predložitvenega sodišča (prvostopenjskega sodišča v Li?geu, Belgiji) odločilo, da ni skladno s pravico do prostega gibanja delavcev, da dohodka, kot je pokojnina iz Luksemburga, Belgija ne obdavči, vendar pri določitvi davčne stopnje vseeno všteva takšen dohodek v davčno osnovo ter posledično zavezanca prikrajša za del davčnih ugodnosti.

Urša Ravnikar Šurk

LEXPERA d.o.o. je 26. in 27. marca organizirala Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja v Portorožu. Udeležili so se ga tako stari kot novi predavatelji s svežimi in zanimivimi temami, v katerih so predstavili novo problematiko ali nadaljevali ter dopolnjevali teme prejšnjega kongresa.

Patricij Maček

"Evropskega konsenza glede evtanazije ni, zato Evropsko sodišče za človekove pravice pušča državam glede tega široko polje proste presoje," je v uvodnem nagovoru na simpoziju o evtanaziji, ki je potekal 27. marca 2019 v Dvorani Slovenske matice, povedal vrhovni sodnik Jan Zobec. Ta je dogodek, ki so ga organizirali Pravni inštitut pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, Slovenska Komisija pravnikov in Slovenska matica, tudi povezoval.

dr. Jadranka Sovdat

Nova univerza je izdala nov, posodobljen Komentar Ustave Republike Slovenije. Uredniški svet, ki ga sestavljajo trije nekdanji predsedniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije, prof. dr. Peter Jambrek, prof. dr. Lovro Šturm in prof. dr. Janez Čebulj, se je odločil, da Komentar poslej izhaja v dveh delih, pri čemer prvi obravnava ustavno materijo z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugi pa z vidika državne ureditve, torej z vidikov dveh osrednjih vsebin vsake sodobne ustave demokratične države. Uredniško delo je poslej zaupano prof. dr. Mateju Avblju, ki je skupaj s številnimi drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki poskrbel za to, da imamo pred seboj spet odlično znanstveno monografijo; tokrat v knjižni in elektronski različici.

dr. Marko Kambič

Naslov knjige, ki ji ne bi škodila skrben lektorski pregled in boljše oblikovanje, obeta zanimivo in zabavno branje. Avtorica dr. Breda Mulec, docentka s področja javne uprave na Fakulteti za državne in evropske študije, je posegla v preteklost z obravnavo še vedno aktualne problematike varstva časti in dobrega imena. Osredotoča se na osebe, zaposlene v državnem oziroma upravnem aparatu, ki so jih razžalili v slovenskem tisku med obema svetovnima vojnama, to je v obdobju Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije.

Tim Horvat

Angst essen Freiheit auf: Warum wir unsere Grundrechte schützen müssen Sabine Leutheusser-Schnarrenberger (WBG Theiss, marec 2019, 208 strani, ISBN: 978-3806238914, 18 evrov) Ustava in z njo zagotovljene temel

dr. Nataša Hribar

Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.

Janez Kranjc

Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.

Urša Ravnikar Šurk

Na posvetu z naslovom Od monopola do konkurence, ki je potekal dne 15. aprila v organizaciji Državnega sveta (DS) in Inštituta Nove revije, so se sodelujoči posvetili neurejenosti izvajanja javnih služb. Opozorili so, da bi v Sloveniji moralo prevladati spoštovanje ustave nad političnimi ideološkimi in monopolnimi interesi.

Patricij Maček

Ponedeljek, 15. 4. Računsko sodišče. Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je predsedniku države Borutu Pahorju predstavil bistvene ugotovitve poročila o delu za leto 2018 in poudaril ključne podatke o javnofinančnih razmerah v Sloveniji. Predsednik Računskega sodiš

"Javni naročniki izvajajo javna naročila o najemu pravnih svetovalcev, da ti namesto njih pripravijo javna naročila" (Strokovnjakinja za javno naročanje Milena Basta Trtnik o sistemu javnega naročanja, ki je v Sloveniji zašel v absurdno smer, Večer, 26. april 2019,

Patricij Maček

Torek, 30. 4. Sodišče EU. Mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državami mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS), ki ga vključuje trgovinski sporazum CETA med Evropsko unijo (EU) in Kanado, je po mnenju Sodišča EU združljiv s pravom EU

Iz PP, št. 2/85, 31. januar 1985, str. 15

Patricij Maček

Ob 100. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani in s tem tudi ustanovitve PF Univerze v Ljubljani je bila na spletnih straneh PF Univerze v Ljubljani vzpostavljena nova spletna podstran z naslovom 100 PF. Na njej bomo - kot je zapisano na spletni podstrani - našli vse informacije, povezane z obeležitvijo obletnice, napovedi aktualnih dogodkov, zanimive predstavitve in povzetke preteklih dogodkov ter vsebine in gradiva, povezana z ustanavljanjem PF Univerze v Ljubljani.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 25/19 1. Direktor zavoda - Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola, rok je 19. maj. Ur. l. RS, št. 26/19 2. Notarski pomočnik pri notarju Bojanu Podgoršku iz Ljubljane - Notarska zbornica Slovenije, rok je 11. maj. TED

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 42. dopisni seji (16. april 2019): - negativno mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 28. redni seji (18. april 2019): - predlog ustav

16. april - Pobuda za sklenitev Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. 18. april - predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin, - predlog za

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-I) (Ur. l. RS, št. 28/19) - veljati začne 18. maja, uporabljati pa se začne 18. avgusta. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ioni

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov