O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 26, 4. 7. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje

Radko_Komadina.jpg

dr. Radko Komadina

Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.

IZPOSTAVLJAMO

Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti

mag. Andrej Ferlinc

Andrej_Ferlinc.jpg
V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale...

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc

Aleksij_Muzina.jpg
Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov...

Pravni vidik ukrepov zoper mobing

dr. Ines Grah

Ines_Grah.jpg
Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično,...

VSEBINA

dr. Radko Komadina

Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.

mag. Andrej Ferlinc

V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc

Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".

mag. Gregor Velkaverh

Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.

Luka Vlačić

Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.

mag. Brina Felc

Vsi se zavedamo, da se mora tudi Slovenija pričeti aktivno ukvarjati z dejstvom, da se življenjska doba podaljšuje. To prinaša vedno več zdravstvenih problemov, med drugim tudi razširjeno pojavnost demence, ki prizadene celo družino. Društva, kot je v Sloveniji predvsem Spominčica, se trudijo za razvoj demenci prijazne družbe, v katero so osebe z demenco ne le sprejete, podprte, ampak tudi aktivno vključene. Ena od oblik vključenosti je tudi spoštovanje pravic bolnikov do informiranosti in odločanja o svojem zdravljenju.

Blaž Mrva

Slovenska policija je v letu 2016 opravila hišno preiskavo Banke Slovenije. Na to se je odzvala Evropska centralna banka (ECB), ki je trdila, da je slovenska policija posegala v dokumentacijo, ki je last ECB, in s tem kršila zavarovano nedotakljivost arhivov ECB v skladu s predpisi EU.

dr. Drago Zajc

Volitve v Evropski parlament so največji demokratični dogodek na svetu, če izvzamemo volitve v Indiji. Na volitvah maja 2019 je sodelovalo več kot 5.000 kandidatov na listah skoraj 400 strank iz 27 držav, ki so odločene ostati v EU, in tudi v eni državi, ki se želi posloviti. Volitve so se zgodile v času, ko EU ni več v ekspanziji in se pojavljajo dileme glede krepitve integracije, dominantne teme pa postajajo migracije in varnost. Volilna udeležba je bila v celoti boljša kot pred petimi leti - udeležilo se jih je 51 odstotkov vseh volivcev (na prejšnjih je bila udeležba 42-odstotna), kar kaže, da so se volivci zavedeli ranljivosti Evropske unije.

Blaž Tomažin Bolcar

V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.

dr. Anita Napotnik

Novi zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je stopil v veljavo junija 2018, je uvedel možnost, da lahko tudi lastnik zemljišča predlaga svojo razlastitev. To pride v poštev, če javna cesta poteka po zasebnem zemljišču, občina pa tega zemljišča noče odkupiti.

dr. Luigi Varanelli

Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.

dr. Anže Burger

Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".

dr. Ines Grah

Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec je z "navadnim" delavcem sklenil t. i. individualno pogodbo o zaposlitvi, z namenom, da ga v razmerju z delavcem ne bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, saj določa, da ne velja za poslovodne delavce.

dr. Nana Weber

• Ali lahko podam odpoved pogodbe o zaposlitvi samo v delu, ki se nanaša na konkurenčno klavzulo?

V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine; dolžnik ne more materialnopravni pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.

Določba 115. člena ZDR-1 ne varuje nosečih delavk in staršev pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot načinom prenehanja po 4. alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1.

Sonja Strle

Informacijski pooblaščenec (IP) je dobil vprašanje, ali je časopisu dovoljeno objaviti fotografijo zasebne hiše, čeprav samo v križanki.

Pobudnica je bila v bolniškem staležu in je čakala na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o podaljšanju bolniškega staleža. Odločbe ni prejela, zato ji izbrana zdravnica ni mogla izdati potrdila o bolniški odsotnosti, zaradi česar se je decembra 2018 obrnila na Varuha človekovih pravic (Varuh).

Zoran Skubic

Demografska slika Slovenije in Unije že vrsto let izkazuje zaskrbljujoč trend - višanje deleža starejšega prebivalstva ter hkratni upad natalitete. Po drugi strani pa postaja trg dela vedno bolj - in ne manj - neizprosen tudi v odnosih delodajalcev do delavcev-staršev. A dan ima še vedno največ štiriindvajset ur, vrtci in šole pa so odprti kvečjemu do petih. Eden od ukrepov na ravni Unije, ki naj bi ta položaj za delovno aktivne starše vsaj malenkost omilil, je promocija koriščenja pravice do starševskega dopusta, pa četudi v obliki skrajšanega delovnika.

Tilen Zonta

Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.

dr. Aleš Ferčič

V začetku leta 2019 je Lexpera, d.o.o. (GV Založba) izdala in založila nov Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem (Komentar), ki ga je pod uredniško taktirko dr. Erika Kerševana napisala skupina uglednih avtoric in avtorjev: mag. Mira Dobravec Jalen, Brigita Domjan Pavlin, mag. Marjanca Faganel, Peter Golob, dr. Erik Kerševan, Andrej Kmecl, dr. Rajko Pirnat, Nataša Smrekar, mag. Tatjana Steinman, Zdenka Štucin in dr. Bruna Žuber. Stvarno kazalo je pripravila mag. Jonika Marflak Trontelj.

dr. Nataša Hribar

Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.

Janez Kranjc

Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."

Urša Ravnikar Šurk

Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.

Patricij Maček

Torek, 18. 6. Novela ZPDZC-1. Državni zbor je z 82 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta predvideva uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vredn

"Ni šlo za noben faux pas, temveč povsem natančno in strateško premišljeno odmerjen strel vodstvene strukture vrhovnega sodišča." (Izredni profesor na FDŠ dr. Matej Avbelj o odvratnem napadu na mariborsko sodnico, ki ga je "vodstvena struktura izrabila za grajanje s

Patricij Maček

Torek, 18. 6. Nemške vinjete. Nemčija bi z uvedbo vinjetnega sistema kršila pravni red Evropske unije (EU), je presodilo Sodišče EU. Po zakonodajnem predlogu, ki je v celoti pripravljen, ne pa še uveljavljen, bi namreč nemški državljani celoten znesek vinjete dobili vrn

Z orumenelih listov ... Iz PP, št.2/87, 29. januar 1987, str. 14

Patricij Maček

Tokrat se ustavimo pri spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki - kot lahko preberemo - že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji ter kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo več kot 11.000 delavcev.

Patricij Maček

Pravni napovednik

Ur. l. RS, št. 39/19 1. Vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS - Ministrstvo za pravosodje, rok je 6. julij. 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Kopru - Vrhovno sodišče RS, rok je 6. julij. 3. Dve prosti mesti okrožnega sodnika na

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 36. redni seji (20. junij 2019): - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Japonsko na drugi strani, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enaki

20. junij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pravilih cestnega prometa. 21. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - pr

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebnem imenu (ZOI-1A) (Ur. l. RS, št. 43/19) - veljati začne 13. julija. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) (Ur. l

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov