O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 46, 28. 11. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

Verica_Trstenjak.jpg

dr. Verica Trstenjak

Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).

IZPOSTAVLJAMO

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen

Franc_Testen.jpg
Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da...

Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Igor Strnad

Igor_Strnad.jpg
Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec

Barbara_Zobec.jpg
Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj...

VSEBINA

dr. Verica Trstenjak

Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).

Franc Testen

Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.

mag. Igor Strnad

Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.

mag. Boštjan J. Turk

Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.

dr. Petra Ferk

Na stalnem odboru Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), ki je potekal 13. septembra 2019 v Kopenhagnu, je evropska komisarka Margrethe Vestager spregovorila o varnosti in zaupanju v digitalnem svetu. Dogodek kaže na pomembnost teme, pred katero si pravniki tudi v digitalnem svetu javnega naročanja ne bomo več mogli dolgo zatiskati oči.

dr. Jasna Murgel, Žiga Cvetko

Po začetku veljavnosti Družinskega zakonika (DZ), ki se uporablja od 15. aprila 2019, se zastavlja vrsta vprašanj v zvezi z njegovo uporabo v praksi. Na nekatera izmed njih DZ ne daje odgovora, zato jih bo izoblikovala šele sodna praksa. V pričujočem prispevku želiva opozoriti na eno izmed dilem, ki se zastavlja v zvezi z ukrepi za varstvo koristi otrok, natančneje ukrepom omejitve starševske skrbi, urejenem v 171. členu DZ, in sicer ali je pri ukrepu omejitve starševske skrbi vselej treba otroku imenovati skrbnika. Meniva, da ni nujno, da je vedno tako.

Andrej Troha

Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.

dr. Katarina Zajc

Pred kratkim sem bila povabljena na predstavitev filma prof. Franja Štiblarja z naslovom Heterodoks - razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi. Film predstavlja njegov pogled na svet, vlogo pravne in ekonomske vede ter njuno umeščenost v znanost nasploh. Čeprav prof. Štiblarja poznam že dolgo in sva sodelavca na Pravni fakulteti že vrsto let in torej poznam, ali pa sem mislila, da poznam njegov pogled na svet in vlogo ekonomske in pravne vede v družbenopolitičnem okolju, me je film vseeno zelo pozitivno presenetil. Pa ne samo mene, tudi ostale obiskovalce, s katerimi sem imela po predstavitvi možnost poklepetati. Če boste imeli priložnost za ogled, vam ga toplo priporočam.

Črt Jakhel

Christine Lagarde, nova šefica Evropske centralne banke (ECB), je ob prevzemu funkcije povedala: boljše je imeti službo kot veliko prihraniti.

Barbara Zobec

Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.

Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS (FURS). Objavljamo izključno spremembe v pojasnilu FURS, in sicer dopolnjena poglavja v podrobnejšem opisu in dopolnjena vprašanja in odgovori v poglavju 25.9 Dohodki iz zaposlitve dopolnjena vprašanja, 25.14 Drugi dohodki in 25.16 Metode za odpravo dvojnega obdavčenja.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

V podjetju imamo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje nas nobena kolektivna pogodba dejavnosti. • Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določimo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?

mag. Nataša Belopavlovič

V javnem zavodu imamo zaposleno delavko, ki je bila v preteklosti kar nekaj let zaposlena s krajšim delovnim časom od polnega. Konkretno: bila je zaposlena za dvajset ur tedensko, torej s polovičnim delovnim časom. Ker delavki glede na delovno dobo pripada dodatek, od delovne dobe pa so odvisne tudi nekatere druge pravice, nas zanima, kako naj upoštevamo tista obdobja, ko delavka ni bila zaposlena za polni delovni čas. • Ali v tem primeru krajši delovni čas preračunamo na polnega, kot to velja v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali eno leto zaposlitve, ne glede na delovni čas, pomeni eno leto delovne dobe.

mag. Suzana Pisnik

• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?

Ker so pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, velja enak zaključek tudi za izločitveno pravico, ki omogoča varstvo navedenih položajev v primeru postopka insolventnosti. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Zakonodajalec bi tako lahko zamudo roka za ustrezno uveljavljanje izločitvene pravice v pravdi določil le kot predpostavko za dovoljenost prodaje. Izločitvena pravica v tem primeru ne bi prenehala, upniki pa bi jo, enako kot v primeru, ko izločitvene pravice sploh ne prijavijo, izgubili šele, ko bi upravitelj prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Pravna posledica prenehanja izločitvene pravice torej ni nujen ukrep za zagotovitev cilja hitrosti postopka. Ker ukrep ni nujen za doseganje zasledovanega cilja, pomeni izpodbijana zakonska ureditev prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Sodba VIII Ips 46/2019, 10. september 2019 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 658/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.46.2019 OZ - 252. člen ZDR-1 - 40., 41. člen Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost mat

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil stanovalec doma starejših občanov (DSO), ki je bil zaradi kolonizacije z bakterijo MRSA izoliran, ne sme se sprehajati med stanovalci, zaradi izolacije pa doplačuje tudi dodatno oskrbo. Iz posredovanega izvida zdravstvenega doma sicer izhaja, da so brisi MRSE negativni, vendar naj bi kljub temu ostal v izolaciji, ki jo še vedno tudi plačuje.

Matej Vošner

Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.

Zoran Skubic

"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.

Patricij Maček

"Problem niso izrazi, problem so misli, ki take izraze rodijo," je o politični korektnosti povedal zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. dr. h.c. Janez Kranjc na predavanju z naslovom Identiteta posameznika, identiteta skupnosti. Predavanje, ki je potekalo na PF Univerze v Ljubljani in ki se ga je udeležil tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, je 9. oktobra 2019 neposredno pred tradicionalno rdečo mašo organiziralo Akademsko društvo Pravnik.

dr. Mateja Škabar

Pred vami je nova izdaja priročnika, ki pregledno in praktično podaja mnenja in pojasnila novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A), ki so ga pripravile tri strokovnjakinje s področja javnega naročanja.

Lora Briški

The EU Law Duty of Consistent Interpretation in German, Irish and Dutch Courts Sim Haket (Intersentia, oktober 2019, 356 strani, ISBN: 9781780688794, 85 evrov) Načelo skladne razlage je v svoji sodni praksi

mag. Aleš Velkaverh

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem je leta 2019 dobil drugo izdajo (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček). Druga izdaja komentarja iz leta 2016 sicer ne sledi bistvenim zakonodajnim spremembam, zato ne vsebuje prav veliko nove vsebine, vključuje pa novosti, nastale z razvojem sodne prakse in pravne teorije delovnega prava.

dr. Nataša Hribar

Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.

Janez Kranjc

Rek navaja Tacit v svojih Analih (IV, 38). Slovensko bi se glasil: V zaničevanju slovesa je zaničevanje kreposti.

Urša Ravnikar Šurk

Zadnjih sedem let je stopnja zadovoljstva s splošnim stanjem v Sloveniji naraščala, zdaj pa prihaja do obrata. Rezultat letošnje raziskave Ogledalo Slovenije namreč izkazuje, da so anketiranci letos bolj nezadovoljni kot lani. Od decembra 2012 se je stopnja nezadovoljstva sicer zniževala in je lanskega decembra dosegla minimum pri 44 odstotkih.

Patricij Maček

Ponedeljek, 18. 11. Lobiranje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotovila, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni

"Že ideja, da bi uvedli obvezno štempljanje - na dnevnem redu je to predvideno za pomlad - kaže, kako sprti z realnostjo so naši vladajoči. Povozil jih je čas." (Komentatorka Petra Sovdat o anahronističnih ukrepih vlade Marjana Šarca, ki deluje v "drugem časovnem pa

Patricij Maček

Ponedeljek, 18. 11. Reforma pristopnega procesa. Mediji so poročali, da je Francija drugim državam članicam Evropske unije (EU) predstavila predlog sprememb pristopnega procesa. Namesto delitve pristopnih pogajanj na 35 tematskih poglavij bi po njenem predlogu uvedli po

PP, št. 3/92, 20. februar 1992, str. 1

Patricij Maček

Spletna stran Zakonodaja je ena izmed spletnih podstrani Evropske komisije (EK), na kateri se nahajajo informacije o zakonodaji Evropske unije (EU) in sodni praksi Sodišča EU.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 68/19 1. Sodniško mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču RS, zunanjem oddelku v Mariboru - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 30. november. 2. Notarski pomočnik pri notarki mag. Darinki Kobalej Šteharnik v Mariboru - Notarska zbornic

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 51. redni seji (21. november 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika, - Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, - ne opredeljuje o oceni ustavnosti 107. in 149. do 152. člena Poslovnika državnega zbora t

22. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Črne gore o vojaškotehničnem sodelovanju (Ur. l. RS - MP, št. 15/19) - veljati začne 30. novembra. 2. Zakon o s

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov