O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 49-50, 19. 12. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Samozavedanje in samozavest za polno življenje

Janez_Kranjc.jpg

dr. Janez Kranjc

V pehanju za različnimi cilji se sodobni človek redko opredeljuje do vprašanj, kdo je, komu pripada in kakšen je njegov odnos do lastnega jezika in skupine, ki ga govori. Vse to neredko obravnavamo kot nepotrebno sentimentalnost, ki samo otežuje reševanje gospodarskih problemov (ti pa so po mnenju mnogih edini resnični problemi). Kljub temu je mogoče trditi, da lahko občutek sreče ali nesreče posameznika v pomembni meri opredeljuje občutek pripadnosti določenemu narodu in možnost udejanjanja pravic, ki se (zlasti ko gre za uporabo jezika) nanašajo na njegovo samobitnost. Zato občutljivost v zvezi z osebno in narodno identiteto pri mnogih ostaja pomemben del samozavedanja.

IZPOSTAVLJAMO

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak

Kristijan-Anton_Kontarscak.jpg
Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V...

Odločitev privolitveno sposobnega otroka za hormonsko zdravljenje

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek

Brina_Felc.jpg
Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben...

Krediti v švicarskih frankih po ustalitvi sodne prakse pred Vrhovnim sodiščem

dr. Jorg Sladič

Jorg_Sladic.jpg
Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani...

VSEBINA

dr. Janez Kranjc

V pehanju za različnimi cilji se sodobni človek redko opredeljuje do vprašanj, kdo je, komu pripada in kakšen je njegov odnos do lastnega jezika in skupine, ki ga govori. Vse to neredko obravnavamo kot nepotrebno sentimentalnost, ki samo otežuje reševanje gospodarskih problemov (ti pa so po mnenju mnogih edini resnični problemi). Kljub temu je mogoče trditi, da lahko občutek sreče ali nesreče posameznika v pomembni meri opredeljuje občutek pripadnosti določenemu narodu in možnost udejanjanja pravic, ki se (zlasti ko gre za uporabo jezika) nanašajo na njegovo samobitnost. Zato občutljivost v zvezi z osebno in narodno identiteto pri mnogih ostaja pomemben del samozavedanja.

Kristijan Anton Kontarščak

Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.

mag. Brina Felc, Karmen Razdevšek

Resničen je pri nas primer otroka, starejšega od 15 let, v katerem je eden od staršev nasprotoval pretehtani odločitvi otroka za zdravljenje s hormonsko terapijo zaradi spolne disforije. Ni edini, saj število otrok z motnjo spolne identitete narašča tako po svetu kot pri nas. Konzilij za osebe s spolno disforijo je ugotovil, da omenjeni otrok izpolnjuje vse pogoje za tako zdravljenje. Vendar pa je pred pričetkom zdravljenja - četudi so lečeči zdravniki jasno izrazili, da je otrok sposoben odločati o sebi in o konkretnem zdravljenju glede na svojo intelektualno zrelost, stanje in starost ter da je takšno zdravljenje v njegovo največjo korist - zahteval soglasje obeh staršev. Zato sta otrok in drugi starš vložila ustrezen zahtevek na sodišče. Ali je takšno ravnanje res v otrokovo največjo korist (kar je glavno in mednarodno priznano vodilo pri vseh dejavnostih, nanašajočih se na otroka) ali pa le povečuje stisko mladostnika?

Klemen Fekonja, Tamara Farazin

Leto 2019. Maj, sedmi dan v mesecu. Sodišče EU (Sodišče) izda sodbo v zadevi Monachos Eirinaios (Menih Irenej), s katero je povezana (navidezna) kolizija v Direktivi 98/5/ES (Direktiva), ki morda obstaja med pravili za registracijo odvetnika, ki želi poklic opravljati pod poklicnim nazivom iz svoje matične države v državi gostiteljici, ter pravili poklicnega ravnanja v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica v tej državi članici. Je res tako ali pa konkretni primer izkazuje zgolj arbitrarno anomalijo v grški nacionalni zakonodaji?

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl Dobnik

S prispevkom odgovarjava na trditve, ki jih je v članku z naslovom Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev? zapisal dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na FVV Univerze v Mariboru.

Hinko Jenull

Z lustracijo so se v antični Grčiji in Rimu slovesno odkupili za uroke, grehe ali zločine, predvsem kolektivne. Vključevala je obredna dejanja simbolnega očiščenja predmetov, stavb in celih mest, pa tudi ritualno žrtvovanje. Slednje je še danes uporabno, ko se v težavah znajde politična elita ali kar država sama. Ker prva odgovornosti ne zmore priznati, druga pa ne sprejeti, je najbolj primerno krivdo - ne glede na njihovo vlogo in delež - pripisati posameznikom.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc

Povod za to kolumno so bili trije nepovezani dogodki, ki so jih sprožili ljudje, "ki se še rodili niso, ko so se dogajale stvari". Umaknjena je bila prisilna poravnava ene od Elect, ob trideseti obletnici borze sem dala izjavo o vplivu pidov (pooblaščenih investicijskih družb) na razvoj trga kapitala, obiskal me je bodoči magister prava, ki raziskuje sodne postopke v povezavi z oškodovanjem družbenega kapitala.

dr. Jorg Sladič

Zdelo se je, da je problematika kreditov v švicarskih frankih v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v Sloveniji dokončno razrešena, a se sodna praksa še naprej ukvarja s tem vprašanjem. Zakaj? Avstrijski teoretiki so jasno zapisali, da gre za omejitve pri razdelitvi omejenih virov dobrin, ki ne temeljijo na prepričanjih, ampak na naravi stvari. Zato se pojavljajo hudi - tudi ideološki - konflikti glede razdelitve. V drugi polovici leta 2018 in v prvi polovici leta 2019 je Višje sodišče v Ljubljani odločalo v več zadevah in zavzelo zanimiva stališča glede pojasnilne dolžnosti banke.

V Ur. l. RS, št. 66/19 z dne 5. novembra 2019 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2V), ki je začel veljati naslednji dan po objavi in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2020.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalca bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, če bi imela razširjeno veljavnost. • Ker bi se raje ravnal po kolektivni pogodbi dejavnosti kot po internem pravilniku, sprašuje, ali se lahko v pogodbi o zaposlitvi z delavcem dogovori, da bosta uporabljala kolektivno pogodbo za njegovo dejavnost.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavca štiri dni ni bilo v službo. Razloga delodajalcu ni sporočil. Niti po vrnitvi na delo ni povedal, zakaj ga ni bilo. Bolniškega lista ni prinesel. Delodajalec šteje, da je bil delavec neupravičeno odsoten. • Ali mu je delodajalec dolžan za te štiri dni izplačati plačo, čeprav ni delal?

mag. Nataša Belopavlovič

Naša delavka se je po letu dni vrnila s porodniškega oziroma starševskega dopusta in nas obvestila, da želi aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem bi ji omogočili delo samo v dopoldanskem času od ponedeljka do petka ter uro odmora za dojenje.

dr. Nana Weber

Pred vhodom v blok poteka intervencijska pot. Pot je zaprta z verigo. Lastniki stanovanj bi občasno potrebovali dostop do bloka preko intervencijske poti, gre za primere potrebe prevoza večjih materialov za stanovanje. • Ali lahko lastniki stanovanja za navedene potrebe zahtevamo ključe od verige, s katero je zaprta intervencijska pot?

Načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave posamezniku zagotavlja, da ima država na razpolago omejen čas, v katerem lahko zaradi očitka storjenega prekrška posega v njegove pravice. Rok mora jasno in določno opredeliti zakon. Ker Zakon o prekrških ne določa roka, ki bi trajanje postopka nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku časovno omejil, je v neskladju z 2. členom Ustave. Sodišče je odstopilo od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča glede teka roka za absolutno zastaranje po razveljavitvi pravnomočne sodbe in odstopa ni obrazložilo, s čimer je samovoljno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ki krši pravico iz 22. člena Ustave. Ker si pritožnik kljub ugotovljeni kršitvi pravice iz 22. člena Ustave ne bi mogel izboljšati pravnega položaja, Ustavno sodišče izpodbijane sodbe ni razveljavilo, temveč se je omejilo na ugotovitev kršitve pravice v obrazložitvi svoje odločbe.

Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje, oziroma ugotovila, da niso več izpolnjeni pogoji iz 280. člena tega zakona. Vendar takšna posebna komisija ni bila ustanovljena in za delovno mesto dimnikar nikoli ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev iz 280. člena ZPIZ-1. Ker se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 za delovno mesto dimnikar štela zavarovalna doba s povečanjem, je v skladu s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 delodajalec za delavce na tem delovnem mestu, če so zaposleni za polni delovni čas, dolžan plačati prispevke za poklicno zavarovanje.

Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključek na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Krog njenih uporabnikov je odprt, saj je bil daljše časovno obdobje uporabnik lahko postal vsak.

Sonja Strle

Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje glede obdelave osebnih podatkov ob izvedbi revizijske kontrole poslovanja.

Pobudnik je v svoji gospodarski pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju ("sodišče") že pred letom dni vložil predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, vendar sklepa oz. odločitve o tem še ni prejel.

Aljoša Polajžar

V predmetni zadevi je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) obravnaval kočljivo vprašanje varstva zasebnosti delavca. ESČP se je ukvarjalo z dvema vprašanjema v povezavi z delavcem, ki je bil zaradi kraje odpuščen na podlagi dokazov, pridobljenih s prikritim videonadzorom na delovnem mestu. Prvič, ali je bila delavcu kršena pravica do zasebnosti po 8. členu Evropske konvencije o varstvu temeljnih pravic in svoboščin (EKČP)? Ter drugič, ali pomeni uporaba (in dopustitev izvedbe) na takšen način pridobljenih dokazov v nacionalnem sodnem postopku kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu EKČP? Veliki senat - deloma v nasprotju s sodbo senata tretje sekcije ESČP - ni ugotovil kršitve niti po 8. niti po 6. členu EKČP.

Zoran Skubic

Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?

Zoran Skubic

Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...

Tadeja Urbas

V preteklosti se je že veliko govorilo o še neuveljavljenem členu slovenske ustave glede delitve na pokrajine. V zadnjem času se je razprava še nekoliko okrepila, saj strokovna skupina pod vodstvom izr. prof. dr. Boštjana Brezovnika ponovno pripravlja osnutek pokrajinske zakonodaje, s katerim želi odpraviti dejansko centralizacijo države, do katere je prišlo zaradi drobljenja države na 212 občin. Sprejem predlagane zakonodaje bo prenesel del izvrševanja oblasti na pokrajine, s tem pa naj bi se zmanjšale velike razvojne razlike med posameznimi regijami v Sloveniji. Zaradi neuspelih preteklih poskusov sprejetja pokrajinske zakonodaje bo moral biti predlagani osnutek vsestransko zelo dobro pripravljen in utemeljen, da bo dobil potrebno podporo dveh tretjin prisotnih poslancev v Državnem zboru RS. Namen okrogle mize na 17. Dnevih evropskega prava je bil pogovor o dilemah, ki se postavljajo ob snovanju zakonodaje, ki bo končno uresničila ustavno določbo o ustanovitvi pokrajin.

Katja Modic

V Ljubljani je 6. in 7. novembra 2019 potekala konferenca o promociji mediacije z naslovom Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU. Dogodek sta organizirali Ministrstvo za pravosodje in Društvo mediatorjev Slovenije, delno pa ga je financiral Evropski socialni sklad v okviru operacije Učinkovito pravosodje. Na predavanjih, okroglih mizah in delavnicah so sodelovali priznani slovenski in tuji strokovnjaki.

Patricij Maček

"Tisti sodniki, ki so sposobni, lahko izpeljejo tudi najzapletenejše primere gospodarske kriminalitete v normalnem času; tisti, ki niso sposobni, pa potem ponavadi krivijo odvetnike," je bil jasen odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar na okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva, ki je potekala 28. novembra 2019 v ljubljanskem Hotelu Slon. Okroglo mizo, ki jo je organizirala Odvetniška zbornica Slovenije, je moderiral odvetnik in odgovorni urednik revije Odvetnik Andrej Razdrih.

Nina Židanik

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za računalništvo in informatiko izdala Pravniški bonton, ki določa pravila lepega vedenja tako pri opravljanju pravniškega poklica kot tudi v času izobraževanja zanj. Obravnava predvsem pravila obnašanja pravnikov v odvetniških pisarnah, na sodiščih, tožilstvih, notarskih pisarnah in na Pravni fakulteti, medtem ko za pravnike, zaposlene v javni upravi in gospodarstvu, večinoma veljajo splošna pravila poslovnega bontona.

dr. Andraž Zidar

Umetna inteligenca (UI) prodira v vse družbene pore. Po napovedih strokovnjakov bo že čez nekaj let naše življenje v takšni ali drugačni meri temeljilo na umetni inteligenci - od zdravniškega diagnosticiranja preko avtomatiziranega ustvarjanja novic do uporabe robotov kot pomočnikov v domovih za starejše. V ozadju spremembe paradigme vsakdanjega življenja je izjemen tehnološki, predvsem računalniški razvoj, ki je omogočil hitro obdelavo neznansko velike količine podatkov (ang. big data). Določne študije napovedujejo, da bo UI povzročila zmanjševanje delovnih mest. Pričujoča knjiga je glede tega bolj optimistična in daje napotke, kako zasnovati sobivanje med človekom in UI, kar je po njegovem mnenju mogoče.

Tim Horvat

Die Warnung: Wie der Rechtsstaat ausgehöhlt wird. Deutschlands höchster Richter a.D. klagt an (Opozorilo: Kako se izvotljuje pravna država. Najvišji nemški sodnik obtožuje) Hans-Jürgen Papier (Heyne Verlag, novemb

dr. Nataša Hribar

Ker se bližajo prazniki in ker bo praznično vzdušje kmalu doseglo vrhunec, naj se praznikov vsaj malce dotaknemo tudi v Pravni praksi. Rada bi zapisala, da smo imeli slovnice in pravopisa vse leto dovolj, a žal v jezikovnem kotičku, tudi če je praznični, mimo pravopisa ne moremo. Spomnili se bomo pravil uporabe velike in male začetnice pri zapisovanju imen praznikov, prav nič pa nam ne bo škodilo, če malce pokukamo še k vsem trem dobrim možem, ki nas vsako leto obiščejo v zadnjem koledarskem mesecu.

Urša Ravnikar Šurk

V razpravi o spremembah Kazenskega zakonika je v Državnem zboru prihajalo do razhajanj glede ukinitve zastaralnih rokov za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so jo predlagali poslanci NSi.

Patricij Maček

Ponedeljek, 9. 12. Človekove pravice. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, je Varuh človekovih pravic (Varuh) Peter Svetina priredil sprejem. V nagovoru je med drugim povedal: "Zato ponavljam, človekove pravice so univerzalne. So za vse

"Letos sem prvič slišala, da bi morali na črni petek močno znižati tudi in predvsem cene hrane, ne le oblačil in obutve. Se bo to kdaj zgodilo?" (Nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer razmišlja o socialni državi in trgovskih "praznikih", uvoženih iz

Patricij Maček

Ponedeljek, 9. 12. Korupcija. Evropska komisija je ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji objavila rezultate raziskave o odnosu evropskih podjetij do korupcije v Evropski uniji (EU). Korupcija v EU je po mnenju sodelujočih podjetij manj razširjena kot v preteklosti.

PP, št. 10/92, 9. maj 1992, str. 1

Patricij Maček

Evropski portal ePravosodje, katerega namen je izboljšati dostop do pravnega varstva v čezmejnih zadevah ter dostop javnosti do informacij o pobudah Evropske komisije in politikah Evropske unije (EU) na splošno, je začel delovati tudi v novi podobi, zdaj še beta različici.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 73/19 1. Notarsko mesto s sedežem v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje, rok je 21. december. 2. Dve prosti mesti višjih sodnikov na Višjem delovnem in socialnem sodišču s predvideno razporeditvijo na oddelek za individualne in kolektivne delovne sp

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 54. redni seji (12. december 2019): - predlog zakona o finančni razbremenitvi občin, - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi p

12. december - predlog zakona o spremembi Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. 13. december - predlog zakona o finančni razbremenitvi občin.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o filmski koprodukciji (revidirane) (MKSEFK) (Ur. l. RS - MP, št. 16/19) - veljati začne 21. decembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUT

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov