O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 14, 9. 4. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Retrospektivni pogled na prve večstrankarske volitve leta 1990

Lovro_Sturm.jpg

dr. Lovro Šturm

Skoraj natančno 30 let je minilo, odkar smo se 8. aprila 1990 prvikrat odpravili na večstrankarske volitve v Republiki Sloveniji. Kako je prišlo do izida?

IZPOSTAVLJAMO

Odloki in odredbe z zakonsko močjo

Jan Gantar

Jan_Gantar.jpg
Normativno urejanje pravic in dolžnosti je praviloma v pristojnosti zakonodajalca. Izvršilnoupravni organi naj bi smeli te vsebine s podzakonskimi akti le še dopolnjevati in konkretizirati. Znana izjema od navedenega pravila so t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki zaradi zgodovinskih izkušenj nimajo najboljšega prizvoka. Dejstvu, da je bilo v zadnjih tednih z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejetih več podzakonskih aktov z zakonsko močjo, je zato treba posvetiti...

Globalno zdravstveno pravo

Živa Cotič Zidar

Ziva_Cotic-Zidar.jpg
V času, ko naše življenje kroji epidemija koronavirusa, se naš svet hitro in neizprosno oži. Naše osebno življenje je (z nekaj sreče) utesnjeno med štiri stene, stiki s tistimi, ki naše življenje bogatijo, so postali izjema, in ne pravilo. Na televizijskih in računalniških zaslonih spremljamo dogajanje po svetu, pri čemer postaja vse bolj očitno, da so države pri obvladovanju epidemije prepuščene same sebi, z izjemo občasnih izrazov dobre volje drugih držav, ki so pripravljene priskočiti na...

Intervju - prof. dr. Boštjan M. Zupančič

mag. Sandi Kodrič

Sandi_Kodric .jpg
Pravnik, filozof in esejist Boštjan M. Zupančič je iz prava diplomiral leta 1970 v Ljubljani, magistriral leta 1973 na Harvardu in tam tudi doktoriral leta 1981 iz pravne filozofije in kazenskega prava. Bil je profesor na PF ljubljanske univerze in na več ameriških univerzah. V letih 1993-1998 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, od 1998 do 2016 pa sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

VSEBINA

dr. Lovro Šturm

Skoraj natančno 30 let je minilo, odkar smo se 8. aprila 1990 prvikrat odpravili na večstrankarske volitve v Republiki Sloveniji. Kako je prišlo do izida?

Jan Gantar

Normativno urejanje pravic in dolžnosti je praviloma v pristojnosti zakonodajalca. Izvršilnoupravni organi naj bi smeli te vsebine s podzakonskimi akti le še dopolnjevati in konkretizirati. Znana izjema od navedenega pravila so t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki zaradi zgodovinskih izkušenj nimajo najboljšega prizvoka. Dejstvu, da je bilo v zadnjih tednih z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) sprejetih več podzakonskih aktov z zakonsko močjo, je zato treba posvetiti nekaj pozornosti.

Živa Cotič Zidar

V času, ko naše življenje kroji epidemija koronavirusa, se naš svet hitro in neizprosno oži. Naše osebno življenje je (z nekaj sreče) utesnjeno med štiri stene, stiki s tistimi, ki naše življenje bogatijo, so postali izjema, in ne pravilo. Na televizijskih in računalniških zaslonih spremljamo dogajanje po svetu, pri čemer postaja vse bolj očitno, da so države pri obvladovanju epidemije prepuščene same sebi, z izjemo občasnih izrazov dobre volje drugih držav, ki so pripravljene priskočiti na pomoč. Mednarodna skupnost, ki jo na področju zdravja uteleša Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, ang. World Health Organization, WHO), se na epidemijo odziva medlo in zadržano, predvsem s tehničnimi priporočili državam, kako naj pristopijo k zajezitvi števila okužb. Za razrešitev te globalne krize tovrsten pristop najverjetneje ne bo zadostoval. Ohranjanje globalnega zdravja je namreč v današnjem svetu, ki ga definira proces globalizacije, mogoče le s skupnim, usklajenim ravnanjem vseh držav, ki ga podpira globalno zdravstveno pravo.

dr. Miha Juhart

Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) je 29. marca končno stopil v veljavo. Kot pravnik težko razumem, da je od sprejema zakona v DZ do uveljavitve preteklo toliko časa kljub jasni želji Vlade kot predlagatelja zakona, da začne veljati čim prej. Predvsem zaradi tega, ker bi morale nekatere pravne posledice, ki jih ta zakon predpisuje, začeti učinkovati skupaj z uveljavitvijo nekaterih izrednih ukrepov.

Dida Volk

Izvršilni postopek je namenjen prisilni uveljavitvi upnikove terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu. Zato so pravdni postopki, izvirajoči iz njega, prej izjema kot pravilo in so posebej predvideni v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in sicer tako za stranki, tj. upnika in dolžnika, kot tudi za tretje. V Pravni praksi sem že pisala o tožbah upnikov in tožbah dolžnikov. Tokrat so na vrsti še tožbe tretjih, saj lahko tudi udeleženec, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja z ugovorom tretjega uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna.

Gregor Maček

Dne 29. marca 2020 so začele veljati spremembe Zakona o industrijski lastnini, ki se povečini nanašajo na znamke in v slovensko zakonodajo vnašajo del določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2015/2436/EU z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (v nadaljevanju: Direktiva o znamkah).

mag. Boštjan J. Turk

V občini, v kateri živim, je župan nedavno izdal sklep o zaprtju nekaterih cest in parkirišč. Sklep je bil sprejet na podlagi Odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, ki med drugim županom omogoča, da za območje posamezne lokalne skupnosti s sklepom, ki se javno objavi, določijo način, pogoje dostopa ali prepoved dostopa na določene javne kraje in površine v občini. Sklep je bil sprejet pravno brezhibno.

Žaklin Butinar

Mednarodnopravni investicijski režim na spornih ozemljih je trenutno še nerazvito področje mednarodnega javnega prava. A vendar gre za zelo pomembno področje, saj so arbitražni tribunali soočeni z vse več spori, ki izvirajo iz mednarodnih investicij na spornih ozemljih. Veliko takšnih ozemelj je namreč obdarjenih z naravnimi bogastvi ali so kako drugače zanimiva za tuje investitorje.

dr. Katarina Zajc

Že nekaj časa me je mikalo poslušati spletni tečaj Znanost o blaginji (The Science of Well-Being), ki je najbolj poslušano predavanje na Univerzi Yale. Čeprav sem trenutno šele na sredi deset tednov dolgega tečaja, pa me je dejstvo, da so določena dognanja enaka tako v psihologiji kot v ekonomiki, spodbudilo k pisanju. To seveda ni nova ugotovitev, navsezadnje je Richard Thaler leta 2017 dobil Nobelovo nagrado za svoje delo na področju vedenjske ekonomije, v katerem je zavrnil postulat (klasične) ekonomije, da se ljudje vedno obnašajo popolnoma racionalno.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc

Kaj lahko dopišem k tematiki o koronavirusu? Saj je vse jasno. Eni so doma in nič ne delajo, drugi so doma in delajo, tretji hodijo na delovno mesto in delajo, eni ne delajo, ne glede na to, kje so. Nekaj denarja bo dala država: za ene bo to dovolj, da preživijo, drugim ni pomoči ... Ne bo trajalo en mesec, temveč leto do dve, potem pa še pet. Preživel bo tisti, ki to razume in ki je takoj začel delovati v tej smeri. V naši skupini smo se prilagodili - in to je že mimo -, če nismo naredili dovolj, bodo v sledečih mesecih sledili majhni popravki, ampak danes smo prilagojeni. Strateg vedno razmišlja: kaj pa bomo potem?

dr. Matjaž Ambrož

Vsem dobro znana je pregovorna zev med teorijo in prakso. Na fakultetah poučujemo predvsem prvo in računamo na to, da se bodo diplomanti, ko bodo vstopali v poklic, priučili tudi druge (kar običajno brez večjih težav tudi storijo). Za poučevanje teorije med drugim uporabljam nekakšno vadnico s praktičnimi primeri. Čeprav je šla skozi neštete posodobitve in nove izdaje, njeno jedro tvorijo primeri, ki se ne spreminjajo - stari so kot zemlja, spominjam se jih še iz svojih študentskih let.

mag. Sandi Kodrič

Pravnik, filozof in esejist Boštjan M. Zupančič je iz prava diplomiral leta 1970 v Ljubljani, magistriral leta 1973 na Harvardu in tam tudi doktoriral leta 1981 iz pravne filozofije in kazenskega prava. Bil je profesor na PF ljubljanske univerze in na več ameriških univerzah. V letih 1993-1998 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, od 1998 do 2016 pa sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Sporočilo za javnost, FURS, 4. april 2020 V skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) se za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izv

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov pa so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev, ki so prikazane v preglednici. Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec. Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, morajo za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02.

Spodaj predstavljamo ukrepe z davčnega področja, ki so določeni v interventnih zakonih z dne 20. marca in 2. aprila 2020, in se nanašajo na samozaposlene.

V Ur. l. RS, št. 36/2020, z dne 28. marca 2020, je bil objavljen Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki je začel veljati 29. marca 2020.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki je začel veljati 28. marca 2020, se rok za predložitev davčnega obračuna DDPO za koledarsko leto 2019 prestavi na 31. maj 2020, in se na podlagi drugega odstavka 45. člena ZDavP-2 izteče 1. junij 2020. Obračun DDPO morajo do navedenega roka predložiti davčni zavezanci, ki imajo davčno obdobje enako koledarskemu letu. Zavezancem, ki imajo davčno obdobje enako poslovnemu letu, ki je različno od koledarskega leta, se rok za oddajo obračuna DDPO, ki se izteče v času veljavnosti ZIUJP, podaljša za 2 meseca, iz 3 mesecev po koncu obdobja na 5 mesecev po koncu obdobja.

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (v nadaljevanju ZIUJP), ki je začel veljati 28. marca 2020, se rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto 2019 prestavi na 31. maj 2020, in se na podlagi drugega odstavka 45. člena ZDavP-2 izteče 1. junija 2020.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Čakanje na delo ureja 138. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) pa sta interventna zakona, ki sta posegla v ureditev čakanja na delo iz ZDR-1.

Tožena stranka za tožnico ni obračunala davkov in prispevkov iz (prikritega) delovnega razmerja in bo to še morala storiti. Vendar to ne pomeni, da je pri presoji, kakšna plača bi tožnici šla na podlagi delovnega razmerja, zneske, ki jih je le-ta prejela na podlagi pogodb civilnega prava, treba obravnavati kot neto plačo. Ta okoliščina (da prispevki in davki iz naslova delovnega razmerja še niso bili obračunani in plačani), tudi ne pomeni, da se pripadajoča plača izračuna tako, da se od zneskov, prejetih na podlagi pogodbe o poslovno produkcijskem sodelovanju, najprej odštejejo prispevki, ki jih je tožnica plačala kot samostojna podjetnica, nato pa se prištejejo davki in prispevki, ki bi morali biti obračunani na podlagi delovnega razmerja.

Ob izostanku listinskih dokazov, da je bilo sklenjeno delovno razmerje, ob dejanskih ugotovitvah, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja ter ob izostanku kakršnekoli zatrjevane aktivnosti tožnika za ureditev priznanja zavarovalne dobe v času, ko so predpisi že urejali delovna razmerja tudi pri zasebnih delodajalcih, in odsotnosti prepričljivih razlogov za to, ni mogoče zaključiti, da je bil tožnik na domači kmetiji v delovnem razmerju in s tem v zavarovanju in da je zato upravičen do priznanja zavarovalne dobe v spornem obdobju.

Matej Vošner

Računsko sodišče RS (Računsko sodišče) je revidiralo učinkovitost poslovanja, načrtovanja in izvajanja dejavnosti ter spremljanja poslovanja javnega komunalnega podjetja Marjetica Koper in zaključilo, da je bilo pri tem v revidiranem obdobju (2015-2016) le delno učinkovito.

Tatvine in velike tatvine skupaj predstavljajo več kot polovico kaznivih dejanj iz te kategorije

Zoran Skubic

Težko je ugovarjati trditvi, da se dandanes večina nepremičnin kupuje s hipotekarnim kreditom. Na to nas spomni tudi nedavna in za nekatere precej sporna omejitev stanovanjskih in potrošniških kreditov s strani Banke Slovenije. Za povprečnega potrošnika je razumevanje zapletenih pojmov in pogojev tovrstnih kreditov kar precejšen zalogaj. Redki so namreč tisti, ki lahko brez dodatnih pojasnil razumejo področne termine, kot sta "referenčni indeks" ali pa recimo "letna efektivna obrestna mera" (LEOM). Največji zapleti nastajajo, ko je govora o konkretnih izračunih, in to zlasti, ko gre za dejansko višino spremenljivih obrestnih mer, uradnih referenčnih indeksov hipotekarnih kreditov ter seveda višino LEOM, na podlagi katerih so te obrestne mere izračunane. A ne pozabimo, prav zato velja za področnega prodajalca ali ponudnika višja raven skrbnosti, da povprečnem potrošniku zagotovi tisto raven zahtevane obveščenosti, ki mu zagotavlja realno razumevanje višine dejanskih stroškov njegovega kredita. In prav zagotavljanje tovrstnega (še) primernega nivoja potrebne skrbnosti je bilo bistvo odločanja Velikega senata Sodišča (EU) v nedavni španski zadevi ...

Tim Horvat

Če nas je pandemija COVID-19 še lahko presenetila, pa bi odzivov vlad po svetu zagotovo morali biti že navajeni: vladanje z dekreti mimo parlamenta, ki postaja ovira, omejevanje ustavnih pravic v imenu izrednih razmer, vojaška terminologija "nevidnega sovražnika" in "prvih bojnih črt". Podobni odzivi na napade v Parizu, na krizo evra, na krizo 2008 in na napade 11. septembra 2001 kažejo, da je izjemno stanje postalo osrednja paradigma vladanja na Zahodu, kot je že pred petnajstimi leti v delu Izjemno stanje ugotavljal italijanski filozof Giorgio Agamben in kot je znova poudaril v svojih odzivih na epidemijo v Italiji.

dr. Nataša Hribar

Letošnje leto je prav čudno. Še nikoli nisem dobila elektronskih sporočil na cvetno nedeljo, danes pa jih je prišlo kar nekaj. Pisala mi je tudi skupina tujih študentov, ki jih na daljavo poučujem slovenščino. Vprašali so me, kako se ta praznik imenuje po slovensko, pa sem jim odgovorila, da je to cvetna nedelja. Bili so presenečeni, da sem ime praznika zapisala z malo začetnico. A tako pač je po slovenskem pravopisu. Zagotovo ni treba ponavljati že tolikokrat zapisanega, da se imena praznikov v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (cvetna nedelja, velika noč, božič, novo leto, dan reformacije, tudi gregorjevo, silvestrovo ipd.), razen če so izpeljana iz lastnega imena (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje); veliko začetnico seveda ohranjamo pri tistih sestavinah imen, ki so že same po sebi lastna imena, a začetnica imena praznika kot celote je mala (dan Rudolfa Maistra, dan Primoža Trubarja, vrnitev Primorske k matični domovini).

Urša Ravnikar Šurk

Slovenske občine so v preteklih dneh sprejemale ukrepe za blažitev posledic koronavirusa. Večina mestnih občin je uvedla brezplačno parkiranje na parkiriščih v svoji lasti. Nekatere so odločile, da najemnikom določen čas ne bo treba plačevati najemnin za stanovanja ali poslovne prostore.

Patricij Maček

Ponedeljek, 30. 3. Prepoved gibanja. Začel je veljati Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije koronavirusa

"Opis avstrijskega primera naj bo samo ponazoritev, da v državah s precej daljšo demokratično tradicijo alarmantnih stavkov 'potem bomo pa srečevali vojsko na ulicah', ne bi razumeli. Ker jo že dolgo srečujejo: na letališčih, pred veleposlaništvi, ob meji in podobno, kjer s svojimi storitvami razbremenjujejo policijo."

Patricij Maček

Ponedeljek, 30. 3. Madžarska. Madžarski parlament je sprejel zakonodajo o izrednih razmerah, s katero so izredne razmere ob pandemiji koronavirusa COVID-19 podaljšali za nedoločen čas. Parlament se je s tem praktično odpovedal svojim pristojnostim, premier Viktor Or

PP, št. 16/94, 8. september 1994, str. 29

Patricij Maček

Uprava Republike Slovenije za javna plačila je proračunskim uporabnikom omogočila uporabo mobilne aplikacije mUJPnet, ki jim nudi fleksibilnejše opravljanje plačilnih in drugih storitev. Te so: priprava in podpisovanje plačilnih nalogov, vpogled v promet na podračunu (prilivi, odlivi, čakalna vrsta in zavrnjeni plačilni nalogi), pošiljanje pooblastil za popravljanje oziroma brisanje plačilnih nalogov in zahtevkov za reklamacije in poizvedbe ter pregledovanje prejetih in izdanih e-računov.

Na podlagi 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list, št. 94/07 s spremembami) in 4. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20, v nadaljevanju ZZUSUDJZ) p

TED 1. Prevajanje pravnih besedil iz vseh drugih uradnih jezikov EU v angleščino - Evropska centralna banka, rok ni naveden. 2. Prevajanje pravnih besedil in drugih povezanih dejavnosti v več uradnih jezikih EU - Evropska centralna banka, rok ni naveden.

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 11. dopisni seji (31. marec 2020): - Sklep o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri širšem varovanju državne meje, - Sklep o nujni zagotovitvi sredstev Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo za dobavo in plačilo reagentov za laboratori

1. april - predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. 2. april - predlog zakona o spremembi Gradbenega zakona.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (Ur. l. RS, št. 11/20) - velja od 26. februarja, uporabljati se začne 11. maja. 2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov