O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 24-25, 18. 6. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Z ustreznimi ukrepi lahko rešimo gospodarstvo

Branko_Meh.jpg

Branko Meh

Malo gospodarstvo je temelj naše države, saj predstavlja več kot 99 odstotkov celotnega gospodarstva. Epidemija covid-19 pa je terjala svoj davek tudi v tem segmentu. Kljub dejstvu, da smo epidemijo uspešno zajezili, so številke zaskrbljujoče. V mesecu maju je število brezposelnih v Sloveniji zaradi gospodarskih posledic epidemije preseglo 90.400, kar je 25,6 odstotka več kot maja lani. Ali se nam obeta socialna bomba, je v tem trenutku še odprto. Dejstvo pa je, da so se številni naši člani, obrtniki in mali podjetniki znašli v težki situaciji, ki jo še dodatno poslabšuje negotovost doma in v svetu.

IZPOSTAVLJAMO

Politični tvit ali tvit politika - varstvo oblike brez vsebine

Boštjan Zrnec Orlič

Bostjan_Zrnec-Orlic.jpg
V zadevi II Ips 75/2019, prvi takšni, kjer sta vlogi paradigmatičnega para v konfliktu med pravico do časti in dobrega imena (34. in 35. člen Ustave) ter pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave), politik - novinar, zamenjani, je Vrhovno sodišče RS v imenu demokratične, k resnici usmerjene razprave politiku in njegovi stranki dopustilo primerjavo kritične novinarke s predstavnico najstarejše obrti.

Evropska unija kot skupnost tranzicijske pravičnosti

dr. Peter J. Verovšek, mag. Kaja Travnik

Peter_J-Verovsek.jpg
Evropska unija (EU) je tako v političnem kot pravnem smislu odziv na kolektivne spomine na vojno in grozodejstva, ki izhajajo iz izkušenj Evrope med totalno vojno v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ko se je povojni režim molka v 60. letih prejšnjega stoletja umaknil aktivizmu in izpraševanju, je projekt evropske integracije razvil "kulturo spomina" (Errinerungskultur), ki temelji na zamisli "nikoli več". Ta režim spomina na dve svetovni vojni in holokavst je bil institucionaliziran na različne...

Zloraba davčne zakonodaje na področju davka od dohodkov pravnih oseb

mag. Dominik Kuzma

Dominik_Kuzma.jpg
Zlorabe na davčnem področju imajo praktično neomejeno število pojavnih oblik. Davčna zakonodaja take zlorabe preprečuje tako s splošnimi prepovedmi izogibanja davčnim obveznostim kot s specialnimi določbami, ki so usmerjene v preprečevanje najbolj pogostih oziroma prepoznavnih oblik izogibanja davčnim obveznostim. Z letom 2019 je začela veljati splošna klavzula za namene preprečevanja zlorab na področju davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO), vsebovana v 2.a členu Zakona o davku od...

VSEBINA

Branko Meh

Malo gospodarstvo je temelj naše države, saj predstavlja več kot 99 odstotkov celotnega gospodarstva. Epidemija covid-19 pa je terjala svoj davek tudi v tem segmentu. Kljub dejstvu, da smo epidemijo uspešno zajezili, so številke zaskrbljujoče. V mesecu maju je število brezposelnih v Sloveniji zaradi gospodarskih posledic epidemije preseglo 90.400, kar je 25,6 odstotka več kot maja lani. Ali se nam obeta socialna bomba, je v tem trenutku še odprto. Dejstvo pa je, da so se številni naši člani, obrtniki in mali podjetniki znašli v težki situaciji, ki jo še dodatno poslabšuje negotovost doma in v svetu.

Boštjan Zrnec Orlič

V zadevi II Ips 75/2019, prvi takšni, kjer sta vlogi paradigmatičnega para v konfliktu med pravico do časti in dobrega imena (34. in 35. člen Ustave) ter pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave), politik - novinar, zamenjani, je Vrhovno sodišče RS v imenu demokratične, k resnici usmerjene razprave politiku in njegovi stranki dopustilo primerjavo kritične novinarke s predstavnico najstarejše obrti.

Dejan Kramar

V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.

dr. Peter J. Verovšek, mag. Kaja Travnik

Evropska unija (EU) je tako v političnem kot pravnem smislu odziv na kolektivne spomine na vojno in grozodejstva, ki izhajajo iz izkušenj Evrope med totalno vojno v prvi polovici dvajsetega stoletja. Ko se je povojni režim molka v 60. letih prejšnjega stoletja umaknil aktivizmu in izpraševanju, je projekt evropske integracije razvil "kulturo spomina" (Errinerungskultur), ki temelji na zamisli "nikoli več". Ta režim spomina na dve svetovni vojni in holokavst je bil institucionaliziran na različne načine tako v državah članicah kot na nadnacionalni ravni. Eden od najvidnejših primerov tega je ustanovitev Hiše evropske zgodovine v Bruslju, ki je svoja vrata odprla leta 2017 ob 50. obletnici Rimske pogodbe.

Uroš Cerar Žugelj

Mešane borilne veščine (ang. mixed martial arts, v nadaljevanju: MMA) v zadnjem času postajajo vse bolj globalno priljubljene. Zaradi intenzitete in pogostosti obraznih in telesnih poškodb, ki jih borci (tekmovalci) pogosto zadajo drug drugemu, se marsikomu lahko zdijo primitivne, preveč agresivne ali celo krute, nehumane. Dejstvo pa je, da so fizični kontakti in poškodbe neločljiv del športa, pri čemer v številnih športnih panogah testiranje meja človeške zmogljivosti privede do resnih posledic za športnikovo zdravje in življenje. A ne glede na število nesreč skakalcev v vodo, dirkačev, plezalcev ipd. so njihove športne discipline obravnavane kot "adrenalinske", ne pa kot "nehumane", kot to velja za MMA. Od tu naprej bi obravnavanje "nehumanega" v športu prepustil komu drugemu, saj to ni namen tega članka.

mag. Tanja Frank Eler

Razmejitev med kaznivimi dejanji, za katera bo pristojno na novoustanovljeno Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju: EJT), in tistimi, za katera bodo pristojnost ohranili nacionalni organi, je bila eno od ključnih vprašanj pri sprejemanju Uredbe o ustanovitvi EJT (v nadaljevanju: Uredba). Pokazalo se je, da so se države le stežka pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti na področju kazenskega prava v korist novega urada. Ko je postalo jasno, da je soglasje držav članic za sprejem Uredbe nedosegljivo, je kot edini način izvedbe projekta preostal mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki je zainteresiranim državam omogočil dogovor o ustanovitvi EJT.

Ana Stanič

Osem dni po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-2019 kot pandemijo, je Evropska komisija izdala Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida-19 (v nadaljevanju: ZO). V njem je razglasila izbruh covida-19 za izredne razmere na področju javnega zdravja za državljane in družbe. Sklicujoč se na 107(3)(b) člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je Komisija izrazila mnenje, da se državna pomoč, ki je namenjena podjetjem za odpravo pomanjkanja likvidnosti, in kot zagotovilo, da motnje, ki jih je povzročil izbruh covida-19, ne ogrožajo sposobnosti njihovega preživetja, lahko razglasi do 31. decembra 2020 za združljivo z notranjim trgom.

Martin Hrup

V zadnjih dveh mesecih smo v Državnem zboru priča številnim postopkovnim zapletom, ki se v večini primerov izkažejo za eklatantno zlorabo pravice do postavitve postopkovnega vprašanja oz. predloga, ki jo poslancem podeljuje 69. člen Poslovnika Državnega zbora. Pri tem večinoma umanjka odločen in enoten odziv predsedujočih, ki morajo skrbeti za pravilno uporabo Poslovnika in preprečevati njegove zlorabe. Članek predstavlja postopkovni predlog v slovenski ureditvi, primere zlorab in predloge sprememb v praksi.

Timotej Kotnik Jesih

Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?

dr. Ciril Ribičič

Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.

dr. Anže Burger

Evropska komisija je 15. maja prijavila dve novi evropski državljanski pobudi. Prva se zavzema za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) po vsej EU, druga pa za svobodno izmenjavo avtorsko zaščitenih vsebin. Obe pobudi sta nazoren prikaz zmotnega sklepanja ceteris paribus. V knjigi Tvegati lastno kožo avtor Nassim Taleb takšne intervencioniste obtožuje treh napak: (1) razmišljajo statično namesto dinamično, (2) razmišljajo v eno- namesto večdimenzionalnem okviru in (3) razmišljajo zgolj o akcijah namesto o interakcijah. Poglejmo, zakaj je UTD slaba ideja.

mag. Dominik Kuzma

Zlorabe na davčnem področju imajo praktično neomejeno število pojavnih oblik. Davčna zakonodaja take zlorabe preprečuje tako s splošnimi prepovedmi izogibanja davčnim obveznostim kot s specialnimi določbami, ki so usmerjene v preprečevanje najbolj pogostih oziroma prepoznavnih oblik izogibanja davčnim obveznostim. Z letom 2019 je začela veljati splošna klavzula za namene preprečevanja zlorab na področju davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO), vsebovana v 2.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Žiga Cvetko

• Kdo je kriv za telesno poškodbo, ko se s kolesom zaletim v nenadoma odpirajoča se vrata ob cesti stoječega pravilno parkiranega avtomobila?

dr. Nana Weber

Pravkar sem se poročil, z ženo ne nameravava imeti otrok. Žena ima brata in mamo, jaz staršev nimam več, imam pa približno 50 bratrancev in sestričen, ki imajo vsi že svoje otroke. Odločila sva se, da bova napisala oporoki, v kateri bova vsak drugega postavila za dediča. • Zanima me, kakšni so nujni deleži drugih sorodnikov v primeru njene smrti in kakšni v primeru moje?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

• Ali res drži, da je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?

mag. Suzana Pisnik

Etažni lastniki so z upravnikom in izvajalcem sklenili dogovor o obnovi fasade ter o kritju vseh stroškov, vključno s stroški, ki nastanejo zaradi sanacije na balkonih. Po končani obnovi se lastniki balkonov izmikajo plačilu stroškov, ki so nastali pri sanaciji na njihovih balkonih. • Kaj lahko storijo ostali etažni lastniki?

Matej Vošner

Računsko sodišče RS je revidiralo poslovanje Ministrstva za okolje in prostor (MOP) pri ureditvi upravljanja občinske gospodarske javne infrastrukture varstva okolja v letih 2016 in 2017 ter ugotovilo, da to ni bilo v celoti učinkovito. Pri tem je preverjalo tudi izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so bili za odpravo neučinkovitosti zahtevani v drugih revizijskih postopkih.

Ker delodajalec ne more obdržati delavca le v "delovnem razmerju", brez opredelitve, na katerem delovnem mestu in če tudi dejansko nima delovnega mesta, ki bi ga lahko ponudil delavcu, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga edina zakonita rešitev.

V četrtem odstavku 162. člena ZDR-1 je obdobje za prenos letnega dopusta določeno v trajanju 12 mesecev (do 31. decembra naslednjega leta), kar pomeni, da sta referenčno obdobje in obdobje za prenos izenačena. Zato bi se lahko postavilo vprašanje, ali tako opredeljeno obdobje za prenos v resnici zadosti sodni praksi Sodišča EU, po kateri je obdobje za prenos daljše od referenčnega obdobja; vendar to ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. V trenutku, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je namreč od poteka referenčnega obdobja za izrabo letnega dopusta za leti 2014 in 2015 poteklo ne le 12 mesecev za njegov prenos, temveč pri dopustu za leto 2015 več kot 18 mesecev (sodba C-214/2010 govori o ustreznosti 15-mesečnega obdobja za prenos), v primeru dopusta za leto 2014 pa več kot 30 mesecev od izteka referenčnega obdobja.

Število nerešenih zadev se je v zadnjih letih podvojilo, med prednostne in absolutno prednostne jih spada več kot petina

Nekdanji mož pobudnice je nezaposlen in ne želi niti imeti stikov z otrokom niti zanj skrbeti med boleznijo. Pri pediatru je morala pobudnica podpisati izjavo, da nege za otroka iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti drug starš oz. drug posvojitelj, rejnik, skrbnik, čeprav je nezaposlen, upokojen ali bi lahko zagotavljal nego brez zadržanosti od dela.

Alenka Antloga

Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sedmih zadevah in v primeru osmih pritožnikov odločil, da obdolženci niso bili deležni poštenega sojenja, ker državno odvetništvo ni posredovalo vseh svojih stališč obrambi in/ali ker so bile seje pritožbenega sodišča izvedene v njihovi odsotnosti. Posledično je bil kršen 6. člen Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).

Zoran Skubic

Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).

Zoran Skubic

Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG) je nedavno tega sprejelo prelomno odločitev, ki je "do tal" zamajala obveščevalno srenjo, in to ne samo v Nemčiji. V več kot 120 strani dolgi sodbi je namreč ugotovilo, da je tamkajšnja obveščevalna služba (Bundesnachrichtendienst; BND) pri opravljanju svojih nalog na tujem vrsto let delovala v nasprotju z vsaj dvema temeljnima pravicama, ki ju varuje nemška ustava (Grundgesetz; GG), in sicer pravico do telekomunikacijske zasebnosti (drugi stavek člena 10(1) GG) ter svobodo tiska oziroma javnega obveščanja (člen 5(1) GG). To odločitev je sprejelo na podlagi ustavne pritožbe mednarodne organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders), ki se ji je pridružilo več tujih novinarjev, med katerimi je moč najti tudi njihovega slovenskega kolega Blaža Zgago.

Boštjan Koritnik

Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju in strokovni literaturi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih dejavnostih, javni upravi in pravosodju vse bolj opazne. Pri organizaciji pravnih seminarjev, ki so potekali v sodelovanju s pravniškimi društvi, zlasti z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu, je spoznala širok krog pravnikov.

Urša Ravnikar Šurk

Zaradi epidemije je bil Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 1. in 2. junija 2020 prvikrat izveden prek spleta. Tudi tokratni nabor tem je bil bogat - pregled sprememb zakonodaje, sodni postopki in javna naročila, prekrški v javnih naročilih. Moderatorjema Miriam Ravnikar Šurk in Alešu Avbrehtu so se po tradiciji pridružili predstavniki Državne revizijske komisije, Ministrstva za javno upravo in nekateri novi predavatelji.

Sara Bagari

V trenutnih razmerah lahko o odpovedih pogodbe o zaposlitvi beremo vsak dan. Pričakovati je, da se bo število odpuščenih delavcev v prihodnje še povečevalo, učinki epidemije covid-19 na trg dela pa bodo daljnosežni. To kaže na relevantnost recenzirane knjige Prenehanje pogodbe o zaposlitvi avtorice dr. Nane Weber. Knjiga združuje vprašanja in odgovore, ki se v praksi pojavljajo glede enega najpomembnejših institutov delovnega prava - prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

dr. Nataša Hribar

Verjetno ga ni med vami, ki še ni slišal tiste znane "Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom". In zagotovo vas je kar nekaj, ki ste že naleteli na debate o tem, ali je treba pred drugi del priredne zveze, torej pred besedo farmacevtom, postaviti predlog ali ne. Nekateri bodo odgovorili z "ja, seveda, saj stoji pred besedo zdravnik predlog z, beseda farmacevt pa zahteva predlog s"; drugi pa bodo vztrajali pri tem, da sta z in s zgolj dve različici istega predloga.

Janez Kranjc

Avtor reka je Publilij Sirec. Slovensko bi se glasil Kdor vzame tujo čast, izgubi svojo. Latinska beseda pudor po eni strani pomeni sramežljivost, po drugi strani pa spoštovanje in (čut za osebno) čast. V pomenu časti ga srečamo v več Publilijevih rekih. Tako npr. pravi, da se ugled izgubljene časti nikoli ne povrne oziroma da je povsod tam, kjer je čast, dana beseda svéta.

Sedem komentarjev

Patricij Maček

Ponedeljek, 8. 6. Probacija. Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič se je na sedežu Probacijske enote v Celju srečala z zaposlenimi na Upravi za probacijo (Uprava). Ta ima ključno vlogo v okviru izvrševanja kazni in ukrepov v skupnosti, pri čemer se osebe, ki s

"Čas je za to, da v naši družbi jasno postavimo meje dopustnega." (Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v debati o sodbi upravnega sodišča o koncertu hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona pozabil, da meje dopustnega že določata ustava RS in EKČP, Twitter, 9. junij 2020)

Patricij Maček

Ponedeljek, 8. 6. Delovna doba. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da delovna doba do upokojitve v Evropski uniji (EU) stalno narašča. Leta 2019 je bila pričakovana povprečna delovna doba v EU za populacijo, starejšo od 15 let, 35,9 leta. To je bilo za 0,2

PP, št. 15/95, 7. september 1995, str. X

Patricij Maček

Ob nedavnem sprejemanju zakonodaje s področja narave in okolja, ko so odstopili vsi člani stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku države, se je v javnosti vnovič obudila razprava o možnosti predsednikove odklonitve ali zadrževanja podpisa ukaza o razglasitvi (t. i. promulgaciji) zakona.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 82/20 1. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem oddelku - Vrhovno sodišče Republike Slovenije , rok je 20. junij. 2. Kandidat za sodnico ali sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, r

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 54. dopisni seji (8. junij 2020): - Uredba o načinu unovčitve bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma, povračilu sredstev preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije ter načinu vodenja in

10. junij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. 11. junij - predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem sve

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E) (Ur. l. RS, št. 82/20) - veljati začne 20. junija. 2. Zakon o spremembi Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1B) (Ur. l. RS, št. 82/20) - veljati začne 20

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov