O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2020, številka 28, 16. 7. 2020 > Kazalo

UVODNIK

Etični kodeks poslancev

Marko_Pavliha.jpg

dr. Marko Pavliha

Parlamentarni predsedniški kolegij je 12. junija končno sprejel Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Bolje pozno kot nikoli, a skrajni čas je že bil za to spodobno in pohvalno potezo, ki ne bi smela biti zgolj všečna gola poza.

IZPOSTAVLJAMO

Pogovor s predsednikom Državnega zbora RS Igorjem Zorčičem

Matej Vošner

Matej_Vosner.jpg
Kolegij predsednika Državnega zbora RS (Kolegij) je na 71. seji dne 12. junija 2020 z dvotretjinsko večino sprejel Etični kodeks za poslance in poslanke Državnega zbora RS (etični kodeks). Gre za dolgo pričakovan dokument, ki se je napovedoval vse od prve sestave Državnega zbora RS (DZ) naprej in določa načela, po katerih ravnajo poslanci pri opravljanju svoje funkcije, nespoštovanje etičnih načel pa je tako za poslanca kot tudi za DZ nečastno.

Kakovost sodnega odločanja

mag. Igor Strnad

Igor_Strnad.jpg
V strokovni in splošni javnosti, ki jo zanima slovensko sodstvo, obstaja soglasje o tem, da s sedanjim stanjem nismo zadovoljni. Glede vzroka oz. vira nezadovoljstva pa imajo kritiki različna mnenja. Tisti, ki s(m)o nosilci sodne oblasti, v ospredje postavljamo plačni sistem. Pri tem ne gre zgolj za uvrstitev v plačne razrede in višino (ter strukturo) plač, temveč je kamen spotike tudi sistem ocenjevanja in z njim povezanega napredovanja, kot ga ureja Zakon o sodniški službi (ZSS).

Teža odgovornosti razlagalca predpisov in Lahovnikov zakon

Mitja Zakelšek

Mitja_Zakelsek.jpg
Letošnjega aprila smo obeležili 100. obletnico zgodovinskega trenutka, ko je v okviru otvoritvenega predavanja ob odprtju ljubljanske pravne fakultete znameniti slovenski pravni mislec Leonid Pitamic opozoril na pomembno protislovje pravnih ureditev, ki se kaže v razkoraku med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije (uporabe) tega teksta v resničnem življenju. Od takrat se je v pravni znanosti zasidralo spoznanje, da jedro sodobnih (kontinentalnih) pravnih sistemov predstavlja...

VSEBINA

dr. Marko Pavliha

Parlamentarni predsedniški kolegij je 12. junija končno sprejel Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Bolje pozno kot nikoli, a skrajni čas je že bil za to spodobno in pohvalno potezo, ki ne bi smela biti zgolj všečna gola poza.

Matej Vošner

Kolegij predsednika Državnega zbora RS (Kolegij) je na 71. seji dne 12. junija 2020 z dvotretjinsko večino sprejel Etični kodeks za poslance in poslanke Državnega zbora RS (etični kodeks). Gre za dolgo pričakovan dokument, ki se je napovedoval vse od prve sestave Državnega zbora RS (DZ) naprej in določa načela, po katerih ravnajo poslanci pri opravljanju svoje funkcije, nespoštovanje etičnih načel pa je tako za poslanca kot tudi za DZ nečastno.

Katarina Klepec

Vrhovno sodišče je v zadevi, povezani z dostopom do informacij v spisih sodišč in drugih pristojnih organov, odločilo, da imajo pri dostopu do informacij posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. S to precedenčno odločitvijo je Vrhovno sodišče vzpostavilo nadaljnji razvoj sodne prakse glede vprašanja razmerja med ZDIJZ in področno zakonodajo, ki ureja dostop do spisov in ki je bilo v zadnjem desetletju pogosto predmet (upravnih) sporov, ter ga na načelni ravni tudi dokončno rešilo.

mag. Igor Strnad

V strokovni in splošni javnosti, ki jo zanima slovensko sodstvo, obstaja soglasje o tem, da s sedanjim stanjem nismo zadovoljni. Glede vzroka oz. vira nezadovoljstva pa imajo kritiki različna mnenja. Tisti, ki s(m)o nosilci sodne oblasti, v ospredje postavljamo plačni sistem. Pri tem ne gre zgolj za uvrstitev v plačne razrede in višino (ter strukturo) plač, temveč je kamen spotike tudi sistem ocenjevanja in z njim povezanega napredovanja, kot ga ureja Zakon o sodniški službi (ZSS).

Nevenka Šorli

Zaradi člankov v Financah (kjer sem z imeni nekaterih sodnikov izpostavila njihovo res slabo delo) in uvodnika v Pravni praksi, v katerem sem ponovno omenila slabo delo sodnice Vere Gams Premerl (VGP) in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika (v nadaljevanju: predsednik) v zadevi P 1570/2018-IV, me je predsednik pisno prijavil na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS), da sem kršila tretji odstavek 20. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike. Pozneje je prijavo dopolnil še s poročilom o pregledu poslovanja v sporni zadevi, ki ga je dne 10. junija 2020 sestavilo Višje sodišče v Ljubljani (VSL).

Tim Horvat

Pravne osebe zasebnega prava oziroma korporacije so osrednji pravni institut v sodobnih kapitalističnih državah. Bistveni element pravne osebe je pravna subjektiviteta, ki je "maska, ki zastira človekov naravni obraz". Splošno sprejeto je, da pravne osebe lahko vstopajo v pogodbena razmerja in imajo sposobnost biti stranka v postopku. Bolj sporno pa je vprašanje, ali imajo pravne osebe tudi ustavne in človekove pravice. V članku bom obravnaval, na kakšen način so pravne osebe nosilke človekovih pravic, predstavil v ameriškem ustavnem pravu izvirajočo teorijo korporativne osebnosti kot normativno utemeljitev izenačenja fizičnih in pravnih oseb ter prikazal dileme določanja razlikovalnih okoliščin za odločanje o obsegu človekovih pravic pravnih oseb.

dr. Luigi Varanelli

"Ničnost je sklenitvena napaka." Na tisoče generacij pravnikov od klasičnega rimskega prava dalje je štelo to pravilo za dano, za nespremenljivo, za vklesano v številne učbenike in sodne odločbe.

Tomaž Pavčnik

Pravniki se večkrat prizanesljivo namuznemo, ko laiki ubesedujejo pravo. Tako je, ko slišimo, da tožilstvo nekoga obsodi, instančno sodišče zavrže ali zavrne sodbo, odloči o zahtevi za revizijo in podobno. Odloki postanejo zakoni, členi normativnega besedila se spremenijo v določbe ... V tem laičnem pandemoniju se pravni akti parijo med seboj, izrazi zanje se prosto mešajo, množijo: akti, odločbe, uredbe, pravilniki, zakoni, zakoniki, poslovniki, sodbe, tožbe ... ničnost, pravnomočnost, potrjenost ... vse to prosto plava v istem brbotajočem bazenu ljudskega izročila. Iz njega nato lezejo ven na breg hibridi, spake, himere, ponosni nase, ker se tako učeno imenujejo.

Dušan Olaj

Čivkač - Twitter je spletno družbeno omrežje in storitev za mikrobloge, ki svojim uporabnikom omogoča, da si izmenjujejo kratka sporočila v 280 znakih, ki se imenujejo čivki (tweets).

Mitja Zakelšek

Letošnjega aprila smo obeležili 100. obletnico zgodovinskega trenutka, ko je v okviru otvoritvenega predavanja ob odprtju ljubljanske pravne fakultete znameniti slovenski pravni mislec Leonid Pitamic opozoril na pomembno protislovje pravnih ureditev, ki se kaže v razkoraku med pravom kot tekstom in pravom kot procesom interpretacije (uporabe) tega teksta v resničnem življenju. Od takrat se je v pravni znanosti zasidralo spoznanje, da jedro sodobnih (kontinentalnih) pravnih sistemov predstavlja množica zapisanih in medsebojno povezanih predpisov, katerih značilnost je uporaba splošnega in abstraktnega pravnega jezika. Prav zaradi te nepogrešljive jezikovne (semantične) kvalitete predpisov njihova uporaba v konkretnih primerih ni mehanično opravilo, kjer bi bilo misel postavodajalca mogoče vselej razbrati prima facie.

dr. Nana Weber

Delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije.

mag. Suzana Pisnik

• Kako je treba ukrepati, če pes sprehajalca v parku ugrizne mimoidočega? Člen 11 Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) določa, da: - mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, in da - mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.

Sonja Strle

Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti pisnega ocenjevanja celotnega razreda s snemanjem z videokonferenčnim sistemom brez privolitve dijakov. Zanimalo ga je, ali je možno, da učitelj predhodno dijake zgolj obvesti, da se bo pisanje testa, ki ga piše celoten razred preko videokonferenčnega sistema, snemalo tako, da se vidi vse posameznike, ki morajo nujno imeti priklopljene kamere na svojih računalnikih, z namenom preprečevanja goljufanja.

Členi 100, 101 in 102 Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB, 45/08, 83/12 in 68/17) so v neskladju z Ustavo.

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2036/2019, 11. maj 2020, ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2036.2019 Senat: Katarina Parazajda (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Katarina Marolt Kuret Pri tehtanju med pravico do zasebnosti tožnika in pravico tožene stranke do izražanja je treba i

Amnesty International Slovenija (AIS) je seznanil Varuha človekovih pravic (Varuh) z dogajanjem na protestu v Ljubljani dne 12. junija 2020. V zvezi s tem je AIS pozval tudi generalnega direktorja slovenske Policije, da se razjasnijo okoliščine pridržanja protestnikov, Varuha pa pozval k ukrepanju.

Primerjava let 2018 in 2019.

Zoran Skubic

Sistematika določb prava Unije je zaradi svoje inherentne specifike nadnacionalnih pravil sedemindvajsetih, v določenih ključnih segmentih korenito raznorodnih pravnih ureditev pogosto precej slabo razumljeno področje. Posledično se pri podrobnejšem spremljanju sodne prakse Sodišča (EU) celo izkušenemu pravniku neredko pripeti, da se vprašanja v okviru postopka predhodnega odločanja po členu 267 PDEU zazdijo včasih "preveč" zdravorazumska, pravzaprav prozaična. A ko so v igri milijonski zneski, nobena dilema ni preveč "banalna". Še nemškemu Zveznemu vrhovnemu sodišču (BGH) se je nedavno utrnilo na videz preprosto vprašanje, tj. ali Zakonik Unije o zdravilih za uporabo v humani medicini (Zakonik) prepoveduje razdeljevanje brezplačnih vzorcev zdravil farmacevtom. In če ne, ali državam članicam dovoljuje, da tovrstno početje prepovejo kar same ...

Boštjan Koritnik

Novi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS) je profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miha Juhart. Dne 24. junija 2020 je namreč potekala volilna skupščina ZDPS, na kateri so sprejeli spremembo pravil in izvolili vodstvo za novo mandatno obdobje. Pred tem pa so se na žalni seji poslovili tudi od nedavno preminule nekdanje direktorice GV Založbe in zakladnika ZDPS Vide Šibenik.

Karmen Lutman

Le redko se zgodi, da se na domači knjižni polici kot novost znajde knjiga s področja zavarovalnega prava. Še toliko redkeje, če gre za sistemsko in celovito obravnavo te obsežne, a izjemno dinamične pravne panoge. Prav zato je monografija Pravo osiguranja - Sistem, Knjiga I profesorice Nataše Petrović Tomić s Pravne fakultete Univerze v Beogradu dragocena pridobitev za pravno znanost in stroko v Srbiji in širše. To impresivno delo, napisano v latinici, ki obsega 799 strani ter 2644 sprotnih opomb, v katerih je citiran bogat nabor literature v sedmih jezikih, je odraz avtoričine velike predanosti zavarovalnemu pravu in znanstvenoraziskovalnemu delu. Knjiga enciklopedičnih razsežnosti in pretanjenega občutka za sistematično in razumljivo podajanje snovi v ospredje postavlja srbsko zavarovalno pravo, ki ga avtorica umesti v primerjalnopravni kontekst. S poglobljeno obravnavo širokega spektra institutov zavarovalnega prava vsekakor potrjuje spremno besedo akad. prof. Vasiljevića, da gre za "knjigo, ki bralca ne pusti ravnodušnega, knjigo, ki budi uspavane in ohranja budne, predvsem pa za delo, ki je bilo napisano zato, ker ga potrebujemo, ne pa da bi bilo samo sebi namen".

Primož Jamšek

Supreme Inequality: The Supreme Court's Fifty-Year Battle for a More Unjust America (Skrajna neenakost: Petdesetletna bitka Vrhovnega sodišča za bolj nepravično Ameriko) Adam Cohen (Penguin Press, februar 2020, 448

dr. Nataša Hribar

Tudi v tokratnem jezikovnem kotičku se bomo za začetek spopadli s konkretnimi zgledi iz vsakdanje rabe. Oglejte si spodnji povedi in razmislite, ali sta označena glagola v njih uporabljena v ustrezni obliki ali ne.

Janez Kranjc

Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 5, 44, 3). Slovensko bi se glasila: Platona filozofija ni sprejela, marveč naredila plemenitega. Seneka v pismu razpravlja o plemenitem poreklu. Luciliju, ki mu je napisal, da je po svojem družbenem poreklu neznaten, odvrne, da če je na filozofiji kaj dobrega, je to, da ne gleda na rodovnik. Če gledamo na sam začetek, so vsi ljudje od bogov. Lucilija potolaži, da je s svojo marljivostjo postal vitez. Ta pot je, kot pravi, mnogim zaprta. Tudi senator ne more postati vsak. Celo pri tistih, ki bodo morali prenašati nevarnosti in napore vojaškega življenja, je usoda izbirčna. Žlahtno mišljenje pa je odprto vsakomur in v tem pogledu lahko vsak postane plemenit. Filozofija nikogar ne izbira ali zavrača. Njena luč sveti vsem.

Sedem komentarjev

Patricij Maček

Ponedeljek, 6. 7. Javne finance. Fiskalni svet je posodobil ocene dejanskega javnofinančnega učinka sprejetih enkratnih protikriznih ukrepov. V sporočilu za javnost so med drugim zapisali, da je Vlada ob sprejemanju prvega in tretjega zakona, namenjenih blažitvi posle

"Kdor obvladuje medije, je zmagovalec." (Poslanec v DZ RS Jani Möderndorfer, trenutno član Liste Marjana Šarca, je ubesedil tisto, kar politiki pri svojem delovanju sicer raje zamolčijo, Twitter, 7. julij 2020) "Zato ima človek pravico, da prepričanje

Patricij Maček

Torek, 7. 7. Poletna gospodarska napoved. Evropska komisija (EK) je objavila poletno gospodarsko napoved 2020, iz katere izhaja, da se evropskemu gospodarstvu obetajo še globlja recesija in večje razlike, kot je bilo pričakovati spomladi. Kljub hitremu in celovitemu

PP, št. 8/96, 18. april 1996, str. 41

Patricij Maček

Vladni govorec za novi koronavirus je na novinarski konferenci 6. julija 2020 sporočil, da je UKC Ljubljana podal prijavo zoper dve osebi zaradi suma prenašanja nalezljive bolezni iz malomarnosti. Navedeno so povzeli številni mediji. Tako je na MMC portalu RTV Slovenija zapisano, da naj bi 37-letna ženska in njen 40-letni okuženi partner kršila ukrep osamitve oziroma karantene, odrejene zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Zato so policisti "začeli zbirati podatke v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja, za katero je zagrožena ali denarna kazen ali pol leta zapora. Če pa bo zaradi tega prišlo do najhujših posledic - smrti ?, je zagrožena zaporna kazen do osem let zapora."

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 91/20 1. Sodnik na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu - Ministrstvo za pravosodje, rok je 15. avgust. Ur. l. RS, št. 97/20 2. Okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 25. redni seji (8. julij 2020): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o sodiščih, - predlog zakona o spremembah Zakona o voznikih, - Uredba o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine naravni kamen?-?apnenec

8. julij - predlog zakona o spremembi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji. 9. julij - predlog zakona o spremembah Zakona o sodiščih, - predlog zakona o spremembah Zakona o voznikih, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu.

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice (Ur. l. RS, št. 93/20) - veljati začne 18. julija. 2. Pravilnik o tehničnih specifikacijah za voz

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov