O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 200)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Ustavni sodniki in politika

mag. Boštjan J. Turk, 6.2.2020

Ustavno sodišče

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 5/2020Polemike o tem, koliko politike je v pravu in koliko jo sploh sme biti, se zdijo neskončne. In prav je tako - tu namreč dejansko razpravljamo o enem izmed tistih vprašanj, ki so za sodobno družbo najpomembnejša, najobčutljivejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pomen poznavanja prava EU za boljše izvrševanje predpisov v državi članici

dr. Verica Trstenjak, 16.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 1-2/2020Učinkovito in neodvisno delovanje javne uprave je eno od načel, ki so pomembna tudi za učinkovito pravno državo. Vendar se zlasti na področju javne uprave in izvrševanja predpisov pogosto poudarja le pomen poznavanja, upoštevanja in učinkovitega izvrševanja nacionalnih predpisov. Namen tega članka je zato opozoriti, da učinkovite javne uprave ter izvrševanja predpisov ni brez upoštevanja, poznavanja in uporabe prava EU. Tudi tukaj je pomembno sodelovanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, vključno s celotno državno upravo ter zlasti z državnim odvetništvom, prav tako pa tudi učinkovito, neodvisno in nepristransko sodstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jemanje pristojnosti policiji: potrebno ali škodljivo?

mag. Boštjan J. Turk, 3.10.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 37/2019Ko pišemo o jemanju pristojnosti policiji, moramo biti previdni. Pri tej tematiki je namreč bistveno, da se vprašamo, zakaj želimo kot družba sploh jemati pristojnosti organom, ki skrbijo za spoštovanje zakonov in družbenega sistema nasploh? Za to početje moramo namreč imeti prekleto dober razlog in se ne smemo zadovoljiti le s pavšalnimi argumenti glede pomena varovanja človekovih pravic, zaščite ranljivega državljana ali preprečevanja zlorab represivnih organov. Ljudje, ki kritizirajo domnevno prevelike policijske pristojnosti, se morajo vprašati, zakaj jih te pristojnosti pravzaprav motijo. Je to res zaradi tega, ker se jim je zaradi policijskega ravnanja zgodila kakšna krivica, ali pa jim gredo njene pristojnosti v nos, ker njihovi nameni niso čisti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pravno varstvo oseb, ki živijo z virusom HIV, v zdravstvenih ustanovah

Jani Toplak, 15.11.2018

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Jani Toplak, Pravna praksa, 44/2018V letu 2018 je prišlo do pomembnega mejnika pri pravnem varstvu oseb, ki živijo z virusom HIV, saj je sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo dejanje zdravstvenega delavca protipravno, ko je zavrnil zdravstveno obravnavo zaradi ene od osebnih okoliščin oz. okužbe z virusom HIV. S tem jo je nedopustno diskriminiral, prizadel v njenih osebnostnih pravicah ter ji povzročil nematerialno škodo v obliki duševnih bolečin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Svoboda izražanja in problem oblastnega predpisovanja izrazov za transspolne osebe

dr. Andraž Teršek, 7.6.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 22/2018Polemike glede definicije spola so vse bolj aktualne. Predvsem (teoretično-psihoanalitske) o obstoju in definiranju spola, biološki določenosti spola (klinično-psihološke) in politični korektnosti glede spola (pravno-politične). Pogledi na temo so različni. Nekateri aktivisti, ki so transspolni ali pa se samo identificirajo v smislu spola onkraj spolne bipolarnosti, želijo biti nagovorjeni s t. i. nevtralnimi besedami. Namesto z zaimkom ona ali on si želijo biti naslovljeni v množini (ang. they) oziroma z novimi besedami ze, xu, hir, zim, zer, thon, zhe, ve ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

US predstavilo poročilo o delu

Toni Tovornik, 12.4.2018

Ustavno sodišče

Toni Tovornik, Pravna praksa, 14/2018Na Ustavnem sodišču narašča pripad novih zadev, ob tem pa se podaljšuje tudi povprečno trajanje njihovega reševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Mnenje: pomen mesta obdolženca v dvorani kot vprašanje kršitve ustavnih pravic

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Avtor prispevka v celoti soglašam s pravnim mnenjem kolega prof. dr. Jurija Toplaka v predmetni zadevi in glede naslovnega vprašanja. Konkretno: glede zahteve za izločitev sodnice v zadevi II K 3140/17 z dne 13. marca 2018 in sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi Su 258/2018 z dne 15. ma
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Amicus curiae v zadevi vlagatelja Vilija Kovačiča

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Ustavna pritožba s pobudo za oceno ustavnosti, predlogom za začasno zadržanje in s predlogom za absolutno prednostno obravnavo zoper izpodbijani akt - sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. marca 2018, vložena na Ustavno sodišče 28. marca 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Ustavnopravni NE! - novemu poskusu lomastenja po ustavi

Avbelj Matej, Toplak Jurij, Teršek Andraž, 29.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

SE nadzira še 30 sodb proti Sloveniji

Toni Tovornik, 22.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 11/2018Svet Evrope (SE), ki je lani nadzoroval izvrševanje 50 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) proti Sloveniji, je zaključil nadzor nad 20 sodbami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika

Zobec Jan, Teršek Andraž, 22.3.2018

Vlada

Jan Zobec, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2018Dr. Miro Cerar, izjava v oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15. marec 2018): "Kot politik moram spoštovati odločbe Vrhovnega sodišča, pričakujem pa, da bodo ustrezne inštitucije preučile navedbe Vilija Kovačiča, ki je izjavil, da je bil na Pravni fakulteti v stiku z Erikom Kerševanom, poročevalcem v tej zadevi, in je po tem pogovoru dobil dober občutek. Imamo pravne instance, Sodni svet, ki bodo morale te zadeve raziskat, mi je pa žal, da nastaja gospodarska škoda."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zaščititi pravico do življenja

dr. Andraž Teršek, 15.3.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10/2018Že dalj časa je znana izrecna normativna zahteva ESČP v Strasbourgu, ki izhaja iz precedensov, da pravica do življenja vključuje dolžno pravno skrb države za neozdravljivo bolne in umirajoče ljudi. To je del doktrine o pozitivnih obveznostih države in pomeni, da mora država storiti vse, kar je od nje mogoče razumno pričakovati, da optimalno uredi položaj neozdravljivo bolnih in umirajočih ljudi ter jim zagotovi čim bolj dostojno, mirno, ljubeče in človečno preživljanje časa v trpljenju in poslednjih dneh. To mora država storiti zaradi teh ljudi, zaradi njihovih najbližjih in zaradi pravne obveznosti zagotavljanja pravice do življenja. Država mora zato ali ustanavljati in dobro voditi sistem hospicev ali pa zasebno ustanovljenim hospicem in izvajalcem paliativne nege pomagati v največji možni meri - zakonsko, finančno in sistemsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Tujec

dr. Andraž Teršek, 15.3.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10/2018Mladost je preživel na jugu Iraka in se leta 1977 odločil za študij na beograjski likovni akademiji. Po diplomi se je zaradi prijatelja preselil v Ljubljano in ni več obiskal domovine. Čas je tekel, on je slikal in se prebijal. V Piranu rad srečuje turiste, še raje jim prodaja svoje risbe in akvarele. Obmorsko mestece ga pomirja, navdihuje, tu lahko živi. Najel je majhen atelje na Tartinijevem trgu in ustvarja. Ima dve hčeri, Sintia Maja je modna oblikovalka, Nurlama je na likovni akademiji. V vsem tem času je desetkrat zaman prosil za državljanstvo, očitno se ni povsem znašel s papirji in je ostal v peščici izbrisanih, nad katerimi državni aparat dokazuje svojo moč. Po toliko letih bi ga radi izgnali v zanj zdaj povsem tuji Irak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Pravni komentar zadeve notar Jože Sikošek proti Notarski zbornici Slovenije (NZS)

dr. Andraž Teršek, 8.3.2018

Politične stranke

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/2018Gradivo, ki sem ga prejel v branje, se začne s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka št. DK I/2018 z dne 29. januarja 2018 zoper notarja Jožeta Sikoška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Spodbudne številke z ESČP

Toni Tovornik, 8.3.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 9/2018Slovenija je bistveno zmanjšala število zadev, ki čakajo na razsodbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in izboljšala uvrstitev na lestvici držav Sveta Evrope z najmanj nerešenimi zadevami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Skromna vednost, nemišljenje ustavnosti in nerazpravnost - (tudi) glede svobode izražanja

dr. Andraž Teršek, 15.2.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2018Odvetnik dr. Peter Čeferin je bil pred leti "sodniško" kaznovan, ker naj bi - po prepričanju slovenske sodne veje oblasti - prekoračil pravno (oziroma sodniško) dopustne meje svobode izražanja, ko je pred sodiščem in v sodnem postopku, po njegovem prepričanju sodniško vodenem tako, da takšno vodenje postopka in takšne sodniške odločitve o nedopustnosti dokazov obrambe ne morejo biti zgled sodniškega dela, branil svojo stranko, ki ji je v kazenskem postopku grozila najvišja zaporna kazen. Ob objavi odločitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo "sodniškemu" kaznovanju spoštovanega odvetnika, sem javno izjavil enako, kot sem to že storil ob več sodniških in ustavnosodnih odločitvah (ne nazadnje tudi v zadevi Srečko Prijatelj proti Mladini): sodniško kaznovanje odvetnika za svobodo izražanja in legitimno, tudi stvarno utemeljeno odvetnikovo odločnost bo padlo v Strasbourgu. Seveda se je to zgodilo, s sodbo ESČP v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Tedaj sem javno izrazil in kasneje zapisal v knjigi tudi naslednje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Klemenčič že drugič počepnil pred istim zidom

Toni Tovornik, 15.2.2018

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2018Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je močno razočarana nad predlogom novele protikorupcijskega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

ESČP lani izdalo 12 sodb v zvezi s Slovenijo

Toni Tovornik, 1.2.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pretekli teden predstavilo poročilo za leto 2017, v katerem so zaznali 19-odstotno povečanje primerov in rekordno število izrekov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(200)

Leto objave

2020(2) 2019(7) 2018(17) 2017(24)
2016(2) 2015(1) 2013(3) 2012(8)
2011(8) 2010(3) 2009(9) 2008(6)
2007(12) 2006(7) 2005(9) 2004(9)
2003(9) 2002(9) 2001(22) 2000(7)
1999(8) 1998(3) 1997(2) 1996(2)
1994(7) 1993(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov