O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 61
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1520)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

K nekemu ločenemu mnenju (2. del)

Franc Testen, 5.12.2019

Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 47/2019V dodatku k svojemu odklonilnemu ločenemu mnenju ustavni sodnik Klemen Jaklič (KJ) opisuje, kako je potekalo odločanje sodišča v zadevi U-I-59/17. Najprej o tem, kakšnih nedovoljenih pritiskov je bil deležen s strani ustavnih sodnic in sodnikov. Nadalje sodnikom očita rezultatsko odločanje. Na koncu opisuje, kako je potekalo odločanje o predlogu za izločitev enega od sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno

Andrej Troha, 28.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 46/2019Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Anonimke - orožje strahopetcev ali legitimno žvižgaštvo

mag. Boštjan J. Turk, 7.11.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 42-43/2019Živimo v obdobju tiranije družbenih omrežij. Še dvajset let nazaj je veljalo, da je bil prostor za javno objavljanje mnenj skoraj izključno rezerviran za intelektualce - za novinarje, mnenjske voditelje in strokovnjake z različnih področij, danes pa lahko svoje mnenje o čemerkoli pove vsak polpismen amater, če se milo izrazim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Kako pravimo alternativni medicini, ki deluje?

Andrej Troha, 11.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Andrej Troha, Pravna praksa, 38-39/2019V Sloveniji zdravniki pri svojem delu ne smejo uporabljati metod alternativne medicine. Te namreč Zakon o zdravilstvu (ZZdrav) uvršča v zdravilstvo, sankcija za opravljanje dejavnosti zdravilstva pa je v skladu z Zakonom o zdravniški službi (ZZdrS), da se zdravniku licenca za opravljanje zdravniške službe ne podeli oziroma se mu odvzame za čas opravljanja zdravilske dejavnosti. V članku Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine dr. Nataša Samec Berghaus zagovarja stališče, da je taka omejitev v neskladju z Ustavo RS. V odzivu na omenjeni članek želim predstaviti argumente, da prepoved uporabe metod, ki spadajo v alternativno medicino, med opravljanjem zdravniške službe ni v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jemanje pristojnosti policiji: potrebno ali škodljivo?

mag. Boštjan J. Turk, 3.10.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 37/2019Ko pišemo o jemanju pristojnosti policiji, moramo biti previdni. Pri tej tematiki je namreč bistveno, da se vprašamo, zakaj želimo kot družba sploh jemati pristojnosti organom, ki skrbijo za spoštovanje zakonov in družbenega sistema nasploh? Za to početje moramo namreč imeti prekleto dober razlog in se ne smemo zadovoljiti le s pavšalnimi argumenti glede pomena varovanja človekovih pravic, zaščite ranljivega državljana ali preprečevanja zlorab represivnih organov. Ljudje, ki kritizirajo domnevno prevelike policijske pristojnosti, se morajo vprašati, zakaj jih te pristojnosti pravzaprav motijo. Je to res zaradi tega, ker se jim je zaradi policijskega ravnanja zgodila kakšna krivica, ali pa jim gredo njene pristojnosti v nos, ker njihovi nameni niso čisti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj?

Helena Tajnikar, 5.9.2019

ZAVAROVALNIŠTVO

Helena Tajnikar, Pravna praksa, 33/2019Povod za članek sta nedavni sodbi Vrhovnega sodišča RS (VS RS), in sicer III Ips 25/2018 z dne 13. novembra 2018 ter III Ips 65/2018 z dne 19. februarja 2019, ki se obe nanašata na tolmačenje pojma "uporaba vozila". To tolmačenje je ključno pri razmejitvi, ali je škoda, ki nastane pri uporabi vozila, krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem po 15. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali pa je iz navedenega izvzeta in je obravnavana kot posledica opustitve dolžne skrbnosti delodajalca in/ali malomarnega ravnanja delavca, ki je upravljal vozilo (86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; ZZVZZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Bogate procesne pravice obtožencev v kazenskem postopku

mag. Boštjan J. Turk, 29.8.2019

Kazenski postopek

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 32/2019Bil sem del generacije študentov, ki je bila pri predmetu Kazensko procesno pravo deležna mogočne propagande anglosaksonske različice tega prava, katerega bistvo je med drugim v pravni kreaciji sistema "enakosti orožij" (ang. equal powers) v odnosu med premočno državo na eni in ranljivejšim posameznikom na drugi strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Še o ekskluzivnosti pravice do trženja podobe olimpijcev

Blaž Tomažin Bolcar, 4.7.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 26/2019V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi in stečaju

dr. Matjaž Tratnik, 6.6.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 21-22/2019Načini pridobitve lastninske pravice se najpogosteje delijo na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne). Za prve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo pri pridobitelju, temveč se pridobi od predhodnika (odsvojiteja, zapustnika), v enakem obsegu in z enakimi omejitvami, kot jo je imel predhodnik (npr. obremenjena s hipotekami in/ali služnostmi). Za izvirne načine pridobitve pa je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo. Pri tem ni pomembno, ali je že prej kdo imel na stvari lastninsko pravico ali ne. Če jo je imel, jo pridobitelj pridobi ne glede na voljo prejšnjega lastnika (brez njegove volje in sodelovanja) in načeloma brez omejitev oziroma bremen (npr. priposestvovanje, prilastitev, najdba, najdba zaklada, prirast, spojitev, pomešanje, izdelava nove stvari, pridobitev lastninske pravice na plodovih in pridobitev od nelastnika po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ali na podlagi drugih zakonov ter pridobitev z odločbo državnega organa - bodisi administrativnega organa bodisi sodišča).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Naš svet javnih naročil

Milena Basta Trtnik, 6.6.2019

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 21-22/2019O javnem naročanju je veliko govora. Bodisi o vrednosti javnih naročil, ki znašajo letno več kot deset odstotkov BDP, bodisi o zaznani korupciji pri javnih naročilih, bodisi o domnevno spornih odločitvah Državne revizijske komisije, bodisi o zapletih pri pomembnih državnih projektih. Skoraj nikoli pa ni slišati tega, kar javno naročanje v svojem bistvu je: reguliran nabavni proces naročnika kot kupca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

mag. Boštjan J. Turk, 16.5.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 19/2019Tako z vidika običajnega državljana kot tudi razmišljujočega intelektualca se mejni spor s Hrvaško vleče že tragikomično dolgo. Kmalu bo namreč minilo že dvajset let od težko pričakovanega sporazuma Drnovšek - Račan, ki v hrvaškem parlamentu ni bil nikoli ratificiran. Tako očitno zavlačevanje je možno samo v meddržavnih sporih, kjer nihče izmed udeležencev ne odgovarja tako rekoč za nič. Če ni rezultatov, se politiki obeh držav izgovarjajo, da je to pač zaradi tega, ker branijo svoje nacionalne interese, evropski politiki pa, da se jih bilateralni spori med državami članicami pravzaprav ne tičejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ali Olimpijske igre vsaj deloma pripadajo tudi športnikom?

Blaž Tomažin Bolcar, 9.5.2019

Šport in organizacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 17-18/2019Kar za vrednost nepremičnine pomeni njena lokacija, v sponzorstvu predstavlja ekskluzivnost pravic. Samo te kot pravo naložbo prepoznavajo sponzorji, opremljevalci, medijske hiše in drugi partnerji športnih subjektov. Ti zato svoje pravice ustrezno pravno zaščitijo in (bogato) prodajo. V razvitih športnih okoljih namreč prihodki od prodaje medijskih in ostalih komercialnih pravic predstavljajo približno 80 odstotkov letnih prihodkov, pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) celo 95 odstotkov vseh prihodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Odločitve Košarkarskega arbitražnega razsodišča - konflikt med načeloma ex aequo et bono in pacta sunt servanda

Blaž Tomažin Bolcar, 21.3.2019

Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 12/2019Pred kratkim je odvetniška družba Martens iz Münchna, ki vodi sekretariat Košarkarskega arbitražnega razsodišča (Basketball Arbitral Tribunal, BAT), organizirala prvo konferenco uporabnikov. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen izmenjavi izkušenj pri uporabi arbitražnega postopka za reševanje sporov med deležniki v košarki in tudi predlogu izboljšav postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pogodbene muke kolektivnih športov v Sloveniji

Blaž Tomažin Bolcar, 14.3.2019

Delovna razmerja, Obligacije

Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 11/2019Pogodbe med klubi in športniki so nekaj specifičnega. Prvič zato, ker ne gre za (običajno) delovnopravno razmerje, drugič pa zato, ker pri nas na tem področju malodane vlada zakon ulice. Večina slovenskih vrhunskih športnikov je v prekarnih razmerjih s svojimi delodajalci (klubi). Srečna je lahko le peščica vrhunskih športnikov, ki jim država ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča zaposlitev v vojski oziroma policiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Sodno varstvo zoper prostorske akte

mag. Janez Tekavc, 7.3.2019

Urejanje prostora

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 9-10/2019Z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) je začel veljati spremenjen sistem pravnega varstva v zvezi s prostorskimi akti. Zakonodajalec je verjetno imel v mislih predvsem razbremenitev Ustavnega sodišča, vendar pa je nova ureditev prinesla precej vprašanj, na katere zakonodajalec žal ni dal enoznačnega odgovora oziroma nanje morda niti ni pomislil.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 61 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1520)

Leto objave

2019(31) 2018(61) 2017(131) 2016(34)
2015(24) 2014(42) 2013(103) 2012(88)
2011(113) 2010(95) 2009(95) 2008(81)
2007(60) 2006(37) 2005(59) 2004(90)
2003(87) 2002(42) 2001(64) 2000(30)
1999(32) 1998(15) 1997(21) 1996(29)
1995(15) 1994(16) 1993(9) 1992(5)
1991(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov