O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 181)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Avtorskopravni vidiki poskusov digitalizacije univerzalnega knjižnega fundusa

Luka Novak, 18.7.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 28-29/2019Google je v letu 2004 - ko je bil še na ravni ponudnika spletnega brskalnika, ni pa še imel statusa "spletnega velikana" - predstavil projekt Google Print Library Project, danes znan pod imenom Google Books, ki sta si ga še kot študenta Univerze v Stanfordu leta 1996 zamislila ustanovitelja Googla Sergey Brin in Larry Page. Projekt naj bi zajel celotno zakladnico človeškega znanja, s tem da bi digitaliziral knjižni fundus, dostopen v velikih knjižnicah. Google je v ta namen sklenil dogovore z velikimi knjižničnimi akterji, kot so harvardska knjižnica, knjižnica Univerze v Michiganu, oxfordska knjižnica in newyorška javna knjižnica. Naznanil je, da namerava poskenirati 150 milijonov knjig, dostopnih v sodelujočih knjižnicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Reproduciranje za privatno in drugo lastno uporabo

Luka Novak, 9.5.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) v 50. členu določa, da lahko fizična oseba prosto reproducira avtorsko delo na papirju ali podobnem nosilcu z uporabo fotokopiranja ali druge fotografske tehnike s podobnimi učinki in na kateremkoli drugem nosilcu, če to stori za privatno uporabo, in sicer v največ treh primerkih, in če ti primerki niso izročeni ali priobčeni v javnosti in če pri tem nima namena dosegati neposredne ali posredne gospodarske koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak, 4.4.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ogledalce, ogledalce povej ...

dr. Barbara Nerat, 17.1.2019

Sodišča

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 3/2019Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Institut sodnika na preizkusu in ureditev dedovanja v nemški deželi Saška-Anhalt

Marjan Neuvirt, 22.11.2018

Sodišča

Marjan Neuvirt, Pravna praksa, 45-46/2018V okviru programa izmenjave sodnikov EU (Exchange Programme for Judicial Authorities - EJTN) sem se v obdobju od 10. do 15. septembra 2018 udeležil hospitacije na Deželnem sodišču Dessau-Rosslau v nemški deželi Saška-Anhalt. Poleg seznanitve z delom tega deželnega sodišča sem spoznaval še delovanje povezanih okrajnih sodišč (Wittenberg, Wörlitz, Bitterfeld) in bil tudi gost predsednika Višjega sodišča v Naumburgu (Oberlandgericht Sachsen-Anhalt).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev

dr. Anita Napotnik, 25.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 41-42/2018V zadnjem času se je pojavila praksa, ki povzroča zmedo na trgu storitev upravljanja večstanovanjskih stavb. Tako upravniki kot etažni lastniki so pri uveljavljanju svojih interesov precej domiselni. Po tem, ko bil je že sprejet sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev, so si nekateri etažni lastniki premislili. Napisali so izjavo, s katero preklicujejo prejšnjo izjavo, s katero so soglašali z menjavo upravnika. Na podlagi tega zdaj upravnik, ki je bil razrešen, zatrjuje, da odpoved pogodbe ni veljavna, ker ni bila sprejeta z zadostno večino. Razrešeni upravnik zato noče predati poslov novemu upravniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Začasne odredbe v kolektivnih delovnih sporih

dr. Janez Novak, 22.2.2018

Delovna razmerja, Sodišča

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 7-8/2018Začasna odredba (v nadaljevanju ZO) je odločitev sodišča, ki pred uvedbo sodnega postopka ali med njim na predlog upnika (ali po uradni dolžnosti) zaradi zavarovanja terjatev (predlagatelja ZO) s sklepom odloči o kateri izmed vrst ZO, ki so za denarne terjatve določene v 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za nedenarne terjatve pa v 273. členu. Upnik (predlagatelj ZO) mora verjetno izkazati, da so podani pogoji za izdajo ZO. V kolektivnih delovnih sporih (v nadaljevanju KDS) je pri izdaji ZO treba v prvi vrsti uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Postopek v povezavi z izdajo ZO je hiter (prvi odstavek 11. člena ZIZ), urejeni sta pravni sredstvi ugovora in pritožbe (9. člen ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Prisednik, porotnikov surogat

dr. Marko Novak, 13.7.2017

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 27/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama celinskega prava in običajnega prava (common law), ločujemed (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor, iz assidere: sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V primerjalnih pravnih postopkih sta ta pojma jasno ločena, v našem SSKJ pa obstaja o tem prava zmeda, kar pomeni, da bralec težko ugotovi razliko. Pri-sednik je gotovo nekdo, ki sedi poleg sodnika, v tem primeru laik. Izraz po-rotnik pa gotovo izhaja iz staroslovanskega izraza rota, ki pomeni prisego, v kasnejših pomenih pa je rota bila denimo tudi izraz za najvišje cerkveno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Enkratno plačilo obnove fasade s strani etažnega lastnika

dr. Anita Napotnik, 19.1.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 2/2017V večstanovanjski hiši želijo etažni lastniki pristopiti k sanaciji fasade. Vsi etažni lastniki se strinjajo z najemom kredita z zastavo sredstev rezervnega sklada, razen enega etažnega lastnika, ki želi investicijo poplačati v gotovini v enkratnem znesku. V tem primeru bi skladno s Pravilnikom o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad še naprej plačeval osnovni mesečni prispevek v rezervni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Predlog upnika za začetek stečajnega postopka kot dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja terjatve

Matic Nedog, 12.1.2017

Obligacije

Matic Nedog, Pravna praksa, 1/2017Stečajni postopek se pogosto označuje kot "generalna izvršba" nad premoženjem stečajnega dolžnika. Gre za akademsko poenostavitev, iz katere izhaja pedagoška primerjava s klasičnim izvršilnim postopkom kot "individualno" oziroma "specialno" izvršbo. Lahko je uporabna za študij, ne odraža pa dovolj natančno bistva konkretne pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Zastaranje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora po noveli ZGD-1I

Neffat Domen, Hočevar Uroš, 8.9.2016

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Domen Neffat, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 35/2016Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 263. členu določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Dolžnost upravnika, da založi stroške investicije

dr. Anita Napotnik, 7.7.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 27/2016• Ali je zakonska dolžnost upravnika, da založi stroške investicije za del obveznosti tistih etažnih lastnikov, ki sploh niso vplačevali sredstev v rezervni sklad (ker tega niso hoteli)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Investicije in poraba sredstev rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.6.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 25-26/2016Etažni lastniki so se odločili za sanacijo strehe. V rezervnem skladu zbrana sredstva ne zadostujejo, poleg tega vsi etažni lastniki niso vplačevali sredstev v rezervni sklad, proti njim tečejo izvršbe. Upravnika zanima, kako naj pristopi k sanaciji. Meni, da bi zbrana sredstva rezervne
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Odpis terjatev v rezervni sklad

dr. Anita Napotnik, 12.5.2016

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 19/2016Upravnik od pokojne etažne lastnice, ki je bila v osebnem stečaju, ni uspel izterjati neplačanih prispevkov v rezervni sklad. Od novega lastnika stanovanja bo na podlagi določila o stvarnem bremenu terjal petkratni znesek najnižjega vplačila v rezervni sklad. Kaj naj upravnik stori s preostalim dolgom? Ali sme odprto terjatev odpisati? Ali sme etažnim lastnikom za preostanek dolga predlagati, da sprejmejo sklep o odpisu terjatev? Posel bi šteli kot posel rednega upravljanja, torej bi bilo treba zanj pridobiti več kot 50 odstotkov soglasij etažnih lastnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Izterjava neplačil v rezervni sklad v primeru osebnega stečaja

dr. Anita Napotnik, 5.5.2016

Obligacije

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 18/2016Zoper etažnega lastnika je bil uveden osebni stečaj. Upravnik je priglasil terjatev iz naslova neplačanih prispevkov v rezervni sklad. Terjatev iz stečajne mase ni bila poplačana. Novi lastnik je v stečajnem postopku zelo ugodno kupil stanovanje v stavbi, ki je popolnoma prenovljena, stroški prenove pa so se pokrili iz sredstev rezervnega sklada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Obveznost novega lastnika stanovanja za dolgove prejšnjega lastnika

dr. Anita Napotnik, 24.3.2016

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 12-13/2016Ali je novi lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi, ki je stanovanje kupil od prejšnjega lastnika, dolžan poravnati stroške v zvezi s stanovanjem, ki jih njegov predhodnik ni poravnal?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Prazno stanovanje in stroški

dr. Anita Napotnik, 19.11.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 45-46/2015Upravnik ima težave s praznim stanovanjem, katerega lastnik ni znan. V zemljiški knjigi je stanovanje še vedno vpisano kot lastnina podjetja, za katerega je stečajni postopek že končan. Oseba, ki je to stanovanje uporabljala in plačevala stroške upravljanja, je izginila neznano kam, v centralnem registru prebivalstva je ni. Stanovanje je prazno, v zvezi z njim nastajajo stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Oddaja skupnih delov v najem

dr. Anita Napotnik, 9.10.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 39-40/2015Upravni odbor etažnih lastnikov v poslovni stavbi želi oddati skupne prostore v najem. Zato je pooblastil upravnika, da v imenu etažnih lastnikov sklene pogodbo z najemnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Odvzem in omejitev prostosti iz medicinskih razlogov

dr. Anita Napotnik, 20.8.2015

Kazenski postopek

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 31-32/2015Odvzem ali omejitev prostosti je najhujši poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine. Omejitev teh pravic je sicer dopustna, a le pod pogoji in na način, kot je določeno v zakonu. Razlogi za odvzem ali omejitev prostosti so najpogosteje kazenskopravni, lahko pa so tudi medicinski. Medicinski razlogi so lahko duševna bolezen, telesna bolezen, poškodba ali anomalija. Dokaj podrobno je urejen odvzem prostosti, kadar je razlog za tak poseg v človekove pravice duševna bolezen. Posebne pravne ureditve, kako ravnati, kadar je treba komu odvzeti ali omejiti prostost iz drugih medicinskih razlogov, ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(181)

Leto objave

2019(4) 2018(8) 2017(3) 2016(6)
2015(6) 2014(3) 2013(4) 2011(4)
2010(2) 2009(1) 2008(5) 2007(2)
2006(17) 2005(26) 2004(16) 2003(19)
2002(7) 2001(8) 2000(4) 1999(8)
1998(5) 1997(2) 1996(6) 1995(4)
1993(2) 1992(7) 1991(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov