O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Med Scilo in Karibdo

dr. Dragan Petrovec, 21.12.2000

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2000Pred časom so me vprašali, kakšna naj bi bila kazen, ki bi jo jaz štel za pravično. Ker je pretežni del mojega dela posvečen kaznovanju, bodisi v praksi ali pa na teoretski ravni, sem razmeroma hitro odgovoril. Kazen bi morala biti taka, da bi jo sodniki izrekli v dopustnih in za sodno prakso spreje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Ustavne spremembe so nujne

mag. Matevž Krivic, 14.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 35/2000Na nedavnem razgovoru peterice "vplivnih" pravnikov (po presoji uporabnikov IUS-INFO) sem edini zastopal stališče, da je čas za ustavne spremembe dozorel in da so na nekaterih področjih (sam sem jih navedel sedem) že zelo nujne. Drugi štirje so bili bolj previdni in zadržani, nekateri so celo katego...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Načelo sorazmernosti kot splošno pravno načelo - v teoriji prava in v primerjalnem javnem pravu

Andraž Teršek, 14.12.2000

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 35/2000Iz disertacij Mag. Dobrinka Todorovska se je rodila 11. oktobra 1966 v Krivi palanki v Republiki Makedoniji. Po končani srednji šoli se je vpisala na Pravno fakulteto Univerze v Skopju, kjer je aprila 1989 diplomirala s povprečno oceno 9.8. Na Georgetown University Law Center, Washington D.L. je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄35

Mednarodno in (ustavno) nacionalno pravo

Matjaž Dovžan, 14.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 35/2000V PP, št. 23/2000 je bil objavljen članek o Mednarodnem in nacionalnem pravu (Primer ureditve v Republiki Franciji), v isti reviji, št. 28/2000 pa je g. Mihael Zupančič v članku Mednarodno pravo v francoskem pravnem redu (ki ga je v št. 29-30/2000 še popravil) navedel svoje stališče o problematik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄34

Pravo in družba

Andraž Teršek, 7.12.2000

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2000Hrestomatija sociologije prava V mesecu oktobru je pri Cankarjevi založbi, v okviru zbirke Pravna obzorja, ki jo ureja prof. Marijan Pavčnik, izšla knjiga z naslovom Pravo in družba - Hrestomatija sociologije prava. Avtor in urednik knjige je prof. dr. Albin Igličar. Delo obsega 357 strani, za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄33

Ni konca izzivov za pravo in pravnike

Avtor ni naveden, 30.11.2000

Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 33/2000... Študij prava in razvijanje pravne teorije imata v Sloveniji spoštljivo tradicijo. Pravna kultura in spoštovanje prava spadata med temeljna merila za presojo stopnje civilizacijskega razvoja družbe, naroda ali države. Za Slovence bi lahko trdili, da je ta kultura razmeroma visoka in razvita. In d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄33

Še drugič o načelu zaupanja v pravo

mag. Matevž Krivic, 30.11.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 33/2000Tokrat: problem neprave retroaktivnosti In tudi drugič ne abstraktno, ampak ob povsem konkretnem primeru. Prvi prispevek na to temo sem objavil v PP, št. 29-30 (pod naslovom "Če v zakonu pomotoma piše belo namesto črno ...") - in v njem svoje pismo nekomu, ki je 14. člen zakona o popravi krivic r...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄29-30

Slovenski pravnik na začetku tretjega tisočletja

dr. Janez Kranjc, 26.10.2000

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 29-30/2000Iz uvodnega referata na Dnevih slovenskih pravnikov 2000 ... V drugem tisočletju je, kot smo že omenili, nastala pravna znanost v današnjem pomenu besede kot prizadevanje, da na načelni ravni razreši temeljna pravna vprašanja in jih oblikuje kot sistem. Razvila se je iz proučevanja rimskih pravnih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄26

Zloraba pravice

dr. Andrej Berden, 28.9.2000

Pravoznanstvo

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 26/20001. SPLOŠNO O ZLORABI PRAVIC Pravica ni absolutna oblast, vedno ima svoj namen oziroma cilj. Dokler titular pravice izvršuje svojo pravico v skladu z njenim namenom in ciljem, velja zanj načelo "Qui suo iure utitur neminem laedit". Kadar pa izvršuje svojo pravico z namenom, da komu škoduje (intenc...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄18-19

Mnenja: Pravno-razlagalna nasprotja (post festum)

Benjamin Flander, 29.6.2000

Pravoznanstvo

Benjamin Flander, Pravna praksa, 18-19/2000Znano je, da so bili v srednjem veku pravniki deležni za takratne družbene razmere še posebej pomenljive moralno-vrednostne "obsodbe". Zaradi vloge konkretnih izvajalcev prevzemanja in udejanjanja sistemsko sicer dovršenega, a pretežno lastninsko zasnovanega rimskega klasičnega prava so v specifične...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄17

Pravniki ali "črkobralci"?

mag. Matevž Krivic, 15.6.2000

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 17/2000V PP, št. 14-15/2000 sem (v polemiki z M. Bandljem) zapisal: od spomladi letos, ko so naši ustavni pravniki Drnovšku povsem resno predlagali, naj izglasovanje zaupnice svoji vladi (to bi po logiki morala biti takrat še obstoječa vlada LDS-SLS) veže na razrešitev polovice teh ministrov in izvolitev n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄16

Črna in bela magija v pravu

mag. Aleš Novak, 8.6.2000

Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 16/2000Ko je dal pred kakimi štirimi tisočletji modri Hamurabi na vrh stele, v katero je vklesal svoje zakone, upodobiti boga sonca, kako mu stoji ob strani, ko zapisuje zakone, se je po vsej verjetnosti le poslužil že uveljavljene predstave, da terja zakonodajna dejavnost posebno modrost. Tudi rimski prav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄14-15

Ustavnopravne praznine

dr. Gregor Virant, 25.5.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Gregor Virant, Pravna praksa, 14-15/2000Pravniki, ki imamo v svoji praksi opravka s pisanjem zakonov in drugih predpisov, vemo, da je pri tem delu potrebna tudi bujna domišljija. Zakon bo tem popolnejši, čim več različnih potencialno konfliktnih položajev bomo vključili v besedilo. Zakon ni literarno ali filozofsko besedilo, temveč mora j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Veljavnost načela exceptio illegalis za ustavne organe

Matjaž Dovžan, 11.5.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 13/2000Načelo ustavnosti in zakonitosti zapoveduje vsakomur, da ravna v skladu z ustavo in zakoni. V primerih, ko sodišče meni, da je zakon (ali tudi drug predpis?) v nasprotju z ustavo (ali tudi mednarodno pogodbo?) mora sodišče postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄13

Uvod v velike sodobne pravne sisteme, druga knjiga

mag. Aleš Novak, 11.5.2000

Pravoznanstvo

mag. Aleš Novak, Pravna praksa, 13/2000Prvi del David - Grassmanovega dela, ki je v zbirki Pravna obzorja izšel lansko leto, se je osredotočal predvsem na teoretična vprašanja primerjalnega prava ter podal celovit in poglobljen pregled temeljnih značilnosti rimsko - germanske (celinskoevropske) pravne družine. Delo je bilo zato zanimivo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄10

Presoja ustavnosti in njen razvoj v modernem svetu

mag. Miro Cerar, 13.4.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Miro Cerar, Pravna praksa, 10/2000"The Constitutional Review and Its Development in the Modern World (A Comparative Constitutional Analysis)" (Published by "Hayagitak", Yerevan - Ljubljana, 1999) mag. Miro Cerar Predstavljamo skupno delo dr. Gagik-a Harutyunyana, predsednika Ustavnega sodišča Republike Armenije in dr. Arneta Mavč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄10

Meje (samo)omejevanja države ali kakor nam drago

dr. Matjaž Jager, 13.4.2000

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Matjaž Jager, Pravna praksa, 10/2000Meta analizo kazenskega procesa običajno - oziroma kot bi dejal profesor Bogomir Sajovic: "šolsko" - zastavimo kot iskanje pravega razmerja med učinkovitostjo postopka in obsegom varovanja človekovih pravic (predvsem obdolženca). V luči takšnega "tehtanja" je predavanje o samoomejevanju države oziro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄8

Mladi pravniki: Evropski forum mladih pravnih zgodovinarjev

mag. Katja Škrubej, 16.3.2000

Pravoznanstvo

mag. Katja Škrubej, Pravna praksa, 8/2000Leta 1995 je bilo na univerzi Martin-Luther Universität v mestu Halle/Salle (Wittemberg) v Nemčiji organizirano prvo letno strokovno srečanje mladih pravnih zgodovinarjev. Z oznako mladi so mišljeni zlasti doktorandi in mladi doktorji znanosti, večinoma asistentje na pravnih fakultetah, oznaka pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄7

Pravni pozitivizem: med demokracijo in vladavino sodstva

dr. Bojan Bugarič, 9.3.2000

Pravoznanstvo

dr. Bojan Bugarič, Pravna praksa, 7/2000V zanimivem članku o vplivu globalizacije na pravo Martin Shapiro ugotavlja, da globalizacija med drugim prinaša tudi drugačno vrednotenje vloge sodne veje oblasti v moderni demokratični družbi. Sodniku se vse bolj pogosto pripisuje vloga "anti-birokratskega" heroja, ki naj bi užival celo večjo legi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄7

Sodstvo: Pomen načela javnosti in načela proste presoje dokazov za sodno odločanje

mag. Božidar Merc, 9.3.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

mag. Božidar Merc, Pravna praksa, 7/20001. NAMESTO UVODA V nekem slovenskem dnevniku sem pred kratkim zasledil prispevek, v katerem je zapisana trditev, da slovensko pravosodje ni pravosodje ampak krivosodje, ker je večina sodb pristranskih. V samo vsebino zapisanih trditev in v vsebino prispevka se ne spuščam, razen tega pa pri svojem...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄5-6

Ustavne pravice: XXXIX

Andraž Teršek, 17.2.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 5-6/2000Zgodovinska izkušnja nas uči, da se tudi politična in pravna kultura določene družbe oziroma države, ki se sooči z razmeroma velikimi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in (ali)kulturnimi spremembami, časovno spreminjata in razvijata. Slovenija je pravzaprav šele vstopila v proces oblikovanja nove...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Diagram poteka kot orodje za obravnavanje pravnih pravil

mag. Janez Toplišek, 10.2.2000

Pravoznanstvo

mag. Janez Toplišek, Pravna praksa, 4/2000Mnogi, če ne kar večina pravnikov, se pri svojem delu srečujejo s številnimi različnimi področji predpisov. To pomeni, da mora pravnik hitro.najti ustrezen odgovor tudi glede problema, na katerega naleti dvakrat ali trikrat letno. Malo je npr. služb, ki bi se specializirano ukvarjale samo z javni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Običaj in pravo

Jurij Žurej, 10.2.2000

Pravoznanstvo

Jurij Žurej, Pravna praksa, 4/2000"A communi observantia non est recedendum!" "Ne odstopaj od tistega, česar se vsi držijo!" Kot običaj označujemo tista družbena pravila, ki so se v določenem družbenem okolju ustalila; zaradi tega, ker se tako vedenje in ravnanje ponavlja skozi določeno časovno obdobje, se izoblikuje in utrdi pre...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Pravo in družba: med slovensko in ameriško izkušnjo

dr. Rado Bohinc, 10.2.2000

Pravoznanstvo

dr. Rado Bohinc, Pravna praksa, 4/2000Ameriška pravna teorija in stroka, organizirana v pravniških organizacijah ter v državnih ekspertnih komisijah, imata odločilen vpliv na oblikovanje prava in je nadvse pomemben steber mogočne pravne zgradbe, ki jo oblikujejo običajno pravo, zakonodajalci zvezne in vseh 50 držav ter zvezna in državna...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄1

Dan ustavnosti: Nevarnost brezpravja

Avtor ni naveden, 13.1.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 1/2000Tretje leto zapored so 22. decembra 1999 na Ustavnem sodišču RS proslavili "Dan ustavnosti" ( ki je navezan na obletnico sprejema nove slovenske ustave in si ga US RS nikakor ne lasti kot nekakšen "praznik ustavnega sodišča") s srečanjem z najvišjimi državnimi predstavniki ter slavnostnim govorom, k...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
36-37(1) 35(3) 34(1) 33(2)
29-30(1) 26(1) 18-19(1) 17(1)
16(1) 14-15(1) 13(2) 10(2)
8(1) 7(2) 5-6(1) 4(3)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2000(26)
> Januar(2) > Februar(4) > Marec(3) > April(2) > Maj(3) > Junij(3) > September(1) > Oktober(1) > November(2) > December(5)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

AB C ĆČD ĐEF GHIJ K LM N OP QRSŠ T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov