O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 106)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Sveženj dogovorov devete ministrske konference WTO - dejanski uspeh ali začasna rešitev?

dr. Irena Peterlin, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 49-50/2013Pred dobrim tednom se je na Baliju v Indoneziji končala deveta konferenca ministrov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinskim pogajalcem je po dvanajstih letih brezuspešnih pogajanj, začetih v Dohi, uspelo doseči konkreten dogovor v obliki sporazuma o olajševanju trgovine (ang. Agreement on Trade Facilitation). Od ustanovitve WTO je to prvi dogovor, ki se nanaša na liberalizacijo trgovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Volilni sistem, ustava in spremembe

dr. Franc Grad, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 49-50/2013Volitve so ena najbolj žgočih političnih tem v sodobni demokratični državi, vse bolj pa tudi predmet pravnega urejanja in pravnih sporov. Slednje se nanaša predvsem na varstvo volilne pravice, toda z vidika države in političnega delovanja v njej je najbolj občutljivo in pomembno vprašanje razdelitve poslanskih mandatov med politične stranke. Od tega je odvisno politično odločanje in s tem delovanje države in družbe kot celote. Z vidika političnih strank pa gre za vprašanje porazdelitve politične moči, kajti poslanski mandati so kapital političnih strank pri oblikovanju parlamentarne in vladne večine, od tod dalje pa tudi pri pridobivanju drugih pomembnih javnih funkcij v državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Plebiscit 1990 in sprememba Ustave 2013

dr. Ivan Kristan, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 49-50/2013Izražena volja na plebiscitu 23. decembra 1990, na katerem je več kot 88 odstotkov volivcev odločilo, da postane Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, je dobila leto dni pozneje svoj izraz v Ustavi Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991. Ta volja je posebej izražena v drugem odstavku 3. člena Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno." Iz te določbe izhaja, da se oblast izvaja v dveh oblikah: izvaja jo Državni zbor kot izvoljeno ljudsko predstavništvo, izvaja pa jo tudi ljudstvo neposredno z referendumom. Ustava posebej poudarja neposredno izvrševanje oblasti, saj to obliko navaja na prvem mestu. V tem članku želim opozoriti na izvajanje zakonodajne oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Dvajset let od prve pobude za etični kodeks poslancev Državnega zbora

dr. Katarina Žagar, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Katarina Žagar, Pravna praksa, 49-50/2013V Državnem zboru doslej še ni bil sprejet poseben etični kodeks za poslance, čeprav je v vsakem mandatnem obdobju izkazan interes za oblikovanje posebnih etičnih pravil. Letos je minilo dvajset let od prve pobude za sprejetje etičnega kodeksa v Državnem zboru. Poglejmo, kaj se je na tem področju in v tem obdobju dogajalo pri nas ter v nekaterih drugih evropskih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Za strokovno premišljene in široko sprejemljive spremembe volilnega sistema

mag. Matija Žgur, 19.12.2013

Pravoznanstvo

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 49-50/2013V sredo, 12. decembra 2013, so Katedra za ustavno pravo PF Univerze v Ljubljani, Društvo za ustavno pravo Slovenije in njen Inštitut za ustavno pravo organizirali okroglo mizo Volilni sistem in kriza. V razpravi, ki je potekala na PF, so svoja stališča o problemih volilnih sistemov soočili slovenski in hrvaški ustavnopravni strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Ubi coepit ditem pauper imitari, perit

Janez Kranjc, 19.12.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2013Rek, ki bi se slovensko glasil "Revež propade, ko začne oponašati bogatega", je vzet iz zbirke rekov Publilija Sirca (Sent 5,15). Kakšen je bil neposreden povod za njegov nastanek, ne vemo. Vemo le, da je bil Publilij Sirec, ki je prehodil strmo pot od brezpravnega sužnja do osvobojenca in priljubljenega igralca ter pisca gledaliških besedil, oster opazovalec pojavov v družbi. Iz svoje osebne izkušnje je vedel, kako relativna je sreča in kako pomembni so medčloveški odnosi. Čeprav ne vemo, zakaj ga je njegov zadnji gospodar osvobodil, si lahko predstavljamo, da ga je mladi Sirec navdušil s svojimi človeškimi kakovostmi. Verjetno je prav prehod iz suženjstva v svobodo zaznamoval tudi Publilijev odnos do materialnega bogastva in spodbudil njegovo zmožnost razlikovanja med bistvenim in nebistvenim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Vrste postopkov pred sodišči

Nataša Skubic, 12.12.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2013V zadnjem terminološkem kotičku letos bom obravnavala posamezne vrste postopkov pred sodišči in s tem sklenila serijo treh kotičkov, v katerih sem se ukvarjala s pojmom (sodni) postopek oziroma njegovimi angleškimi ustreznicami. V prejšnjih dveh kotičkih sem poskušala najti razlike med angleškimi po
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Pismo Kasiju o strukturnih spremembah sodobnega kazenskega procesnega prava in vzniku kazministrativnega prava

dr. Ciril Keršmanc, 5.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Keršmanc, Pravna praksa, 47/2013Pozdravljen, Kasij, S. V. B. E. E. V., čeprav je moja dolga tišina graje vredna, me ne grajaj, prijatelj. Vem, že dolgo se nisva slišala, a sledim načelu, da je bolje biti tiho kot pisati neumnosti. Zadnjič sem ti pisal ob priliki nadvse zanimive razprave o obrnjenem dokaznem bremenu na Vrhovnem sodišču RS. Slišim, da ZOPNI, ki ga nekateri ljubkovalno imenujejo tudi ZOMBI zakon, kmalu prihaja pred Ustavno sodišče RS. Pravim ti, to bo še zanimivo! A o tem kdaj drugič, danes pišem z namenom, da ti predstavim nekaj misli z mednarodne konference o strukturnih spremembah kazenskega procesnega prava, ki jo je 8. novembra 2013 PF Univerze v Ljubljani organizirala skupaj s SAZU-jem in Društvom za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Turpis feneratio est beneficium expensum ferre

Janez Kranjc, 5.12.2013

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2013Misel, ki bi se po naše glasila "Nizkotno oderuštvo je, če knjižimo dobroto kot izdatek", je vzeta iz Senekovega spisa o dobrih delih (De beneficiis I, 2, 3). Seneka ga je napisal leta 63, tj. dve leti pred svojo smrtjo. V njem v sedmih knjigah obravnava vprašanje dobrote in dobrih del, njihov smisel, vprašanje hvaležnosti itd. Med drugim ugotavlja, da dobrot ne znamo ne dajati ne sprejemati. Pogosto so izgubljene že v trenutku, ko jih opravimo. Razlogov za to je več. Prvi je, da zanje ne izberemo ljudi, ki bi jih bili vredni. Če posojamo denar, vedno preverimo primernost dolžnika, ko pa delimo dobrote, jih bolj razmetavamo, kot pa dajemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Priprava zakona je resno in odgovorno strokovno delo, in ne sredstvo samopromocije

dr. Nina Plavšak, 5.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2013Nina Plavšak, dr. pravnih znanosti Državni zbor je na seji 27. novembra 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F). Najpomembnejše spremembe in dopolnitve, ki jih bo uveljavila ta novela,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Robert Badinter - častni doktor Univerze v Ljubljani

dr. Janez Kranjc, 28.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 46/2013V ponedeljek, 18. novembra 2013, je rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik izročil listino o častnem doktoratu znamenitemu francoskemu pravniku, esejistu in mislecu Robertu Badinterju. Ljubljanska univerza mu je ta naslov podelila ob njegovi osemdesetletnici leta 2008 kot priznanje za njegova prizadevanja za uveljavljenje človekovih pravic in pravne države, humanizacijo kazenskega prava, reševanja mednarodnih sporov po pravni poti in za povezavo s Pravno fakulteto. Zaradi bolezni se Badinter takrat ni mogel udeležiti slovesne promocije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Vladavina prava jedro državljanske odgovornosti

dr. Nana Weber, 21.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2013"Vladavina prava je osrednje razvojno vprašanje, hkrati pa tudi temeljno etično, politično in pravno načelo, ki zadeva vse državljane. Je jedro državljanske odgovornosti," je na pogovoru o vladavini prava, ki je ob izidu knjižice Vladavina prava - Vodnik za politike potekal 13. novembra v organizaciji Univerze v Ljubljani in GV Založbe v Dvorani rektorjev Univerze v Ljubljani, dejal tretji predsednik Republike Slovenije in prevajalec besedila knjižice v slovenski jezik dr. Danilo Türk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Aktivizem po portugalsko

dr. Ciril Ribičič, 21.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45/2013Večkrat brskam po odločitvah ustavnih sodišč, da bi lahko dodatno utemeljil teorijo o pozitivnem aktivizmu, ki razvojno razlaga ustavo v korist varstva človekovih in manjšinskih pravic. Ko gre za slovensko ustavno sodišče, ni dvoma, da take kri
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Zdravniške ali pravniške napake?

dr. Aleš Galič, 14.11.2013

Obligacije, Pravoznanstvo

dr. Aleš Galič, Pravna praksa, 44/2013Dosedanji prispevki v tej reviji na temo priznanja izraelske sodbe proti slovenskemu kirurgu so med drugim osvetlili, čemu je sodni postopek priznanja tujih sodnih odločb namenjen. Vendar bi glede na to, kako se je javna razprava o tej temi razvijala, preden je prešla na strani Pravne prakse, in kako so se o zadevi izražali mediji, javnost ter celo politiki in nekateri pravniki (ne tisti, ki so pisali v tej strokovni reviji), bilo koristno spomniti predvsem na to, čemu delo sodišča pri odločanju o civilnopravnih razmerjih, vključno s priznavanjem tujih sodnih odločb v teh razmerjih, ni namenjeno. Ni namenjeno temu, da se domače državljane zavaruje pred tujci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Med samoupravnimi sporazumi in karteli

dr. Jože Mencinger, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 44/2013Mlajši pravniki najbrž ne vedo veliko o Zakonu o združenem delu, TOZD-ih, OZD-ih, SIS-ih, samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih, prihodkovnih odnosih in podobnih stvareh, o katerih so učili na Pravni fakulteti v ne tako daljni preteklosti - pred tremi desetletji. Enako resno in zavzeto kot zdaj o gospodarskih družbah, s. p.-jih, d. o. o.-jih, d. d.-jih, pogodbah, zakonih, evropskih direktivah, kartelih in podobnih stvareh. Res je, da je gospodarski sistem takrat deloval samo zato, ker ni deloval in ker je življenje lahko teklo mimo utopičnih predstav. A takratno priseganje na samoumevnost "nekonfliktnosti interesov v samoupravni socialistični družbi" je zdaj le zamenjalo enako trdno prepričanje v samoumevnost dobrobiti "maksimiranja dobička" in "konkurenčnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

iAnonimnost

dr. Aleš Završnik, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2013Novi iPhone 5s omogoča olajšan vstop s čitalcem prstnih odtisov Touch ID, odklenemo ga s palcem namesto z vnosom varnostne kode. Priročno. Biometrija služi udobnosti, predvsem pa prodaji novega proizvoda, ki ga "nujno" moramo imeti - poleg preg
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Olika in omika sta etična abeceda

dr. Marko Pavliha, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2013"Omika je zadnja stvar, ki se je smemo nadejati v tej deželici pohujšanja in cankarjanskih likov," je upravičeno potožil bodeči novinar Boris Jež, jaz pa bi si drznil pridati, da med slovenske eksotične posebnosti spadajo še podalpska robatost, brezbrižnost, egoizem, pohlep in zavist. Primanjkuje nam že bontona kot smelega in olikanega vedenja, kaj šele omike, ki zajema kulturo, izobrazbo in vzgojo. Franc Terseglav alias Urbanus je pred skorajda stotimi leti sijajno zapisal, da so olika, lepo vedenje in prikupljive manire "vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepote", prava vljudnost pa je "cvet duševne čednosti, globoke etične izobrazbe in resnične ljubezni do bližnjega, ki izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Nova, sodobnejša igralniška zakonodaja ali ...?

mag. Barbara Varga, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Barbara Varga, Pravna praksa, 42-43/2013Igralniška dejavnost se je v preteklih dvajsetih letih razvila v pomemben del turističnega gospodarstva v Sloveniji. Vse globlja gospodarska kriza, za sodobnimi trendi zaostal zakonodajni sistem urejanja dejavnosti in neskladja s pravnim redom EU so nakazali nujno potrebo po nadgraditvi veljavnega Zakona o igrah na srečo. Dne 24. septembra je tako Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo predlog novega Zakona o igrah na srečo, ki le v nekaterih pogledih sledi smernicam Strategije razvoja iger na srečo v Sloveniji, saj so trenutne okoliščine zahtevale nekatere spremembe, ki jih strategija ni predvidela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Dvignimo raven pravne kulture vsi skupaj!

mag. Matija Žgur, 7.11.2013

Pravoznanstvo

mag. Matija Žgur, Pravna praksa, 42-43/2013Revija za evropsko ustavnost (Revus) je kot prva slovenska revija za ustavno pravo luč dneva ugledala v času našega vključevanja v skupnost evropskih narodov, ki je dajalo upanje na boljšo prihodnost; v času, ko smo se zavezali h krepitvi varovanja temeljnih pravic in širitvi prostora svoboščin; v času, ki je bil precej bolj naklonjen znanstvenemu, pedagoškemu in publicističnemu delu na področju ustavnega prava, pravne filozofije in prava človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Ali je Slovenija (že) pravna država?

Tilen Vesenjak, 7.11.2013

Pravoznanstvo

Tilen Vesenjak, Pravna praksa, 42-43/2013V Akademskem društvu Pravnik smo pred tradicionalno rdečo mašo za pravnike in študente prava 16. oktobra 2013 na PF Univerze v Ljubljani pripravili predavanje mag. Miroslava Mozetiča, podpredsednika Ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Portal e-Sodstvo - kaj smo se naučili in kako naprej?

mag. Pavel Reberc, 18.10.2013

Pravoznanstvo

mag. Pavel Reberc, Pravna praksa, 40-41/2013V današnjemu času večina dokumentov nastane in se izmenja elektronsko. Elektronsko poslovanje je postalo nuja. Je preprosto in hitro, cenovno ugodno, zanesljivo, hkrati pa omogoča večjo učinkovitost ter izboljšuje konkurenčnost. Počasi, a vztrajno temu sledijo tudi sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Sanacija družbe kot vprašanje etične doraslosti

dr. France Bučar, 18.10.2013

Pravoznanstvo

dr. France Bučar, Pravna praksa, 40-41/2013Sleherna država se prej ali pozneje znajde pred nalogo, da preveri, koliko njen vzorec upravljanja uspešno rešuje probleme, ki jih pred njo postavlja razvoj njenega okolja. Problemi še zdaleč niso samo ekonomski, saj družbeni produkt nastaja s součinkovanjem vseh družbenih podsistemov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ali je priznanje tuje sodne odločbe obveznost države po mednarodnem pravu

dr. Dragica Wedam Lukić, 10.10.2013

Pravoznanstvo

dr. Dragica Wedam-Lukić, Pravna praksa, 39/2013Glede na angažiranost podpredsednice Vrhovnega sodišča mag. Nine Betetto pri obrambi sklepa Vrhovnega sodišča Cp 5/2013 sem njen odziv na svoj prispevek Mednarodna pristojnost sodišča države izvora, doktrina o forum non conveniens in javni red pričakovala. Na koncu svojega odgovora, ki je sicer napisan korektno, je avtorica zapisala, da se sprašuje, če ni morda preveč naivna v gledanju, da je moja kritika "mišljena kot teoretičen prispevek k razumevanju pravnih pravil in pravnih vprašanj s področja mednarodnega zasebnega prava, ne pa kot tlakovanje odločitvi Ustavnega sodišča". Glede na to se je verjetno razveselila prispevka dr. Jorga Sladiča, ki očitno "tlakuje pot" za drugačno odločitev. Žal pa so nekatere njegove trditve zavajajoče in zahtevajo dodatna pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

5.006 - 25.185 - 47.532

dr. Jože Mencinger, 10.10.2013

Pravoznanstvo, Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39/2013Tri zgoraj napisane številke kažejo, koliko besed smo potrebovali, da smo v Sloveniji uredili delovanje bančništva. Prvo število besed smo potrebovali za Zakon o bankah in hranilnicah iz leta 1991, drugo za Zakon o bančništvu iz leta 1999, tretje pa za Zakon o bančništvu iz leta 2006.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(1) 47(3) 46(1)
45(2) 44(4) 42-43(3) 40-41(2)
39(4) 38(1) 37(3) 36(2)
31-32(5) 29-30(2) 28(2) 27(4)
26(3) 24-25(2) 23(4) 22(4)
21(4) 20(2) 19(1) 18(4)
16-17(1) 15(1) 14(2) 13(1)
12(1) 11(4) 10(2) 9(1)
6(2) 5(2) 4(6) 3(5)
2(3) 1(6)

Leto objave

< Vsi
2013(106)
> Januar(20) > Februar(4) > Marec(8) > April(5) > Maj(11) > Junij(10) > Julij(11) > Avgust(5) > September(5) > Oktober(7) > November(10) > December(10)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G HI J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov