O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

O vlogah in togah

dr. Katarina Bergant, 15.11.2018

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

dr. Katarina Bergant, Pravna praksa, 44/2018Nedavno se je v zvezi z odmevnim sodnim primerom v javnosti razpravljalo o vlogah. O vlogah strank in drugih akterjev v kazenskem postopku, še posebej o vlogi državnega tožilstva. Glede na Zakon o kazenskem postopku, ki vloge vseh akterjev natančno ureja, je razprava o vlogah sicer nenavadna, a očitno potrebna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pomen Pravnega terminološkega slovarja za pravno stroko in njen razvoj

dr. Aleš Novak, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 43/2018Si lahko zamislimo jezik, ki bi ga razumeli le mi sami? Si lahko predstavljamo, da bi besedi podelili pomen, ki bi ga poznali le mi in ga ne bi želeli nikoli deliti z drugimi? Problem zasebnega jezika, kot je problem poimenoval veliki avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, nas postavlja pred vrsto izzivalnih vprašanj. "Zakaj moja desna roka," se vpraša v svojih Filozofskih raziskavah, "ne more podariti denarja moji levi roki?" Prav res. "Desnica lahko napiše darilno listino in levica lahko podpiše potrdilo o plačilu" (odsek 104). Tisto, kar se nam morda zdi frivolno filozofsko igračkanje s pomeni, pa nam pravzaprav razkriva pomembna spoznanja o jeziku in njegovi vlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kdor teče, slabo ne misli

dr. Jože Mencinger, 4.10.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 38/2018Tako bi lahko rekli za našega predsednika, ki povsod, tudi po New Yorku, kaže svojo strast do teka in še mnogo bolj do posnetkov svojega teka, s katerimi razveseljuje podanike. Tudi tiste, ki nismo poslušali njegovega govora v palači Združen
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Ne koalicijska pogodba, ampak koalicijski sporazum

dr. Albin Igličar, 13.9.2018

Vlada, Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 34/2018Odločitev političnih strank, ki po parlamentarnih volitvah 2018 s svojimi ministri vstopajo v Vlado Republike Slovenije, da dokument o medsebojnem sodelovanju poimenujejo kot koalicijski sporazum, je pravilna in utemeljena. Čeprav je v vsakdanjem jeziku politikov in v novinarskih prispevkih pogosto govora o koalicijski pogodbi, je ta akt glede na vsebino, naravo in namen ustrezneje imenovati koalicijski sporazum. Zaradi natančnosti izražanja in večje povednosti slovenskega jezika naj bi izraz pogodba ostal rezerviran za pravni dokument oziroma pravni akt. Za dokument politične narave, kar je dogovor med političnimi strankami, pa je primeren izraz koalicijski sporazum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Religijsko javno pravo

mag. Sebastijan Valentan, 23.8.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2018Če je kdo že v prejšnjem članku o kanonskem ali cerkvenem pravu na sploh izvedel kaj novega, potem mu bo vsebina, ki se skriva za današnjim naslovom, še novejša. Predstavljen bo za slovenski prostor nenavaden in doslej v glavnem neuporabljen izraz, ki se dotika področij, na katerih država pravno ureja razmerja s Katoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kanonsko/cerkveno pravo v odnosu do prava države

mag. Sebastijan Valentan, 21.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 24-25/2018Ko pomislimo na besedo pravo, jo povežemo z urejanjem odnosov v neki družbi. Ubi societas, ibi ius. Kot so se skozi zgodovino razvijali različni pravni sistemi, se je razvijalo tudi kanonsko pravo, imenovano tudi cerkveno, ker je to pravo Katoliške cerkve. Kanonsko pravo se ni ustavilo nekje v preteklosti, ampak je del družbene stvarnosti in odnosov tudi danes. Čeprav je res, da se njegov namen v bistvu razlikuje od namena prava države, pa vidimo med njima številne vzporednice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Domovina ali država? Domovina in država?

Blaž Kovač, 14.6.2018

Pravoznanstvo

Blaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018Predsednik RS Borut Pahor je ob nedavnem obisku dogodka Občine Mokronog-Trebelno na svoji spletni strani objavil vtise z dogodka. Predsednik naše države je na dogodku govoril o domovini, med vrsticami je razviden tudi čustveni pridih k sami novici. Predsednik RS še zdaleč ni edini predstavnik naše države ali politik, ki megli odnos do države z odnosom do domovine, a to stori precej pogosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Egoizem političnih strank in poslancev

dr. Ciril Ribičič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2018Glavni sistemski vzroki za težave pri oblikovanju vlade so trije. Prvega bi bilo mogoče rešiti tako, da bi ministre imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade. Drugega tako, da bi predsednik republike za primer, ko nastane vladna kriza, dobil možnost odločati o dilemi: oblikovanje prehodne (tehnične) vlade ali razpis predčasnih volitev. Ocenjujem, da je postopno vse manj pomislekov zoper takšne pristojnosti predsednika republike. Tretji vzrok je težje rešljiv. Gre za spremembo volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Razvoj slovenske pravne terminologije

dr. Mateja Jemec Tomazin, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 23/2018Slovenska pravna terminologija je del jezika prava, hkrati pa pravni termini vse bolj prehajajo v splošni jezik preko medijev. S terminologijo označujemo tisti del jezika, ki poimenuje pojme in ustvarja razmerja med njimi, zato v novem Pravnem terminološkem slovarju predstavljamo "pojmovni svet slovenskega prava".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Pomen literature v sodnih odločitvah

Jože Ruparčič, 19.4.2018

Pravoznanstvo

Jože Ruparčič, Pravna praksa, 15/2018Citiranja avtorjev, kot so Montesquieu, Balzac, Kafka ali Faulkner, je moč najti v odločitvah evropskih sodišč, tj. sodišča EU in ESČP, vendar je pri evropskih sodnikih najbolj priljubljen prav Shakespeare. Unikatnost, edinstvenost in lepota jezika, ki so značilne za njegovo pisanje, so pripeljale do njegove priljubljenosti v sodnih odločbah. Shakespearjev pravni jezik je zapisan v knjigi Shakespeare's Legal Language (avtorja B. J. Sokol in Mary Sokol).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Časovnost razlage zakona

Patricij Maček, 15.3.2018

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 10/2018O časovnih vidikih razlage zakona so razpravljali udeleženci znanstvene konference Časovnost razlage zakona, ki so jo organizirali Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), PF Univerze v Ljubljani in Društvo za pravno in socialno filozofijo. Po pozdravnem nagovoru profesorja na FE Univerze v Ljubljani, akademika in predsednika SAZU dr. Tadeja Bajda je na konferenci, ki je potekala 9. januarja 2018 na SAZU, kot prvi izmed referentov spregovoril upokojeni profesor na PF Univerze v Ljubljani, akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik, čigar prispevek smo že lahko prebrali v prvi letošnji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Svoboda meglenega možica

Tomaž Pavčnik, 15.2.2018

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 6/2018Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Pravoznanstvo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Quis custodiet ipsos custodes?

Ana Hederih, 25.1.2018

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 3-4/2018Varstvo invalidov na delovnem mestu je pravna vrednota, vsebovana v mnogih aktih našega pravnega reda. Tako že sama Ustava invalidom v skladu z zakonom zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo, nadalje pa tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec zagotavljati varstvo invalidov pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med drugim to pomeni obstoj posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, v skladu s 116. členom ZDR-1 ter Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Ustavna obtožba predsednika Vlade

dr. Andraž Teršek, 18.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2018Z ustavnopravnega vidika sem prepričan, da predsednik Vlade dr. Miro Cerar s tem, ko je v zadevi Ahmada Shamieha storil, kar je po poročanju medijev in svojih izjavah storil, ni zagrešil ničesar, kar bi ustavnopravno - stvarno - utemeljevalo ukrep ustavne obtožbe zoper premierja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
44(2) 43(3) 38(1) 34(1)
33(1) 30-31(1) 24-25(1) 23(4)
22(1) 15(1) 12-13(1) 10(1)
9(1) 6(2) 5(1) 3-4(2)
2(1) 1(4)

Leto objave

< Vsi
2018(29)
> Januar(7) > Februar(3) > Marec(3) > April(1) > Junij(6) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(1) > November(5)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFGH I J K LM N OP QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov