O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 50)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Etika pri pravnem odločanju

dr. Dragan Petrovec, 22.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 49-50/2011 Odločanje v pravu, zlasti v kazenskem, na katero se to pisanje nanaša, je različno zapleteno. Lahko ga delimo tudi na bolj in manj diskrecijsko. Vzemimo za ponazoritev naslednje primere: ugotovitev, ali je nekdo storil dejanje kot mladoletna ali polnoletna os
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Volilni odbori med Ustavo in zakonom

Luka Rejc, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Luka Rejc, Pravna praksa, 48/2011Prispevek izraža osebna stališča avtorja, in ne nujno tudi stališč ustanove, pri kateri je zaposlen. Predčasne volitve v Državni zbor 2011 so za nami. Ustavno sodišče je že leta 2007 ugotovilo, da člani (občinskih) volil
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Ekonomski vidik pravnih problemov

Miha Šošić, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Miha Šošić, Pravna praksa, 48/2011 Inštitut za ekonomsko analizo prava PF Univerze v Mariboru je 2. decembra 2011 pod vodstvom dr. Martine Repas in dr. Tomaža Keresteša izvedel četrti posvet Pravo in ekonomija. V času, ko se ekonomskim problemom tudi v dnevnih časopisih namenja vse več pozornosti, je poglobljena interdisciplinar
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Omnium societatum nulla est gravior, nulla carior quam ea, quae cum re publica est uni cuique nostrum

Janez Kranjc, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2011Pred nami so Ciceronove besede, vzete iz njegovega spisa o dolžnostih (De officiis I, 57). Po naše bi se glasile "Med vsemi družbenimi vezmi ni nobena bolj dragocena, nobena ljubša kot tista, ki vsakega med nami povezuje z republiko". Spis o dolžnostih je eden od zadnjih Ciceronovih spisov. Nastal
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Novi zakonodajalci - novo upanje

dr. Albin Igličar, 8.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2011 Po vsakokratni novi sestavi Državnega zbora vznikne upanje, da bodo rezultati njihovega dela boljši, kot so bili rezultati predhodnikov. Toda v vseh dosedanjih menjavah "konkretnih zakonodajalcev" je temu upanju kaj kmalu sledilo razočaranje in boleča sprijaznjenost z ugotovitvijo, da z boljšo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Od resnice do uklonljivosti moralnih in pravnih norm

dr. Marko Novak, 1.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 46/2011 Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije sta 11. in 12. novembra 2011 na EPF v Novi Gorici organizirali že tretji mednarodni simpozij iz pravne teorije in pravne organizacije. Tokrat se je simpozija udeležilo petnajst pravnih teoretikov in pravnih filozofov iz Hrvaš
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Ego esse miserum credo, cui placet nemo

Janez Kranjc, 1.12.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 46/2011Misel je vzeta iz enega od Marcialovih epigramov (V, 28). Po naše bi se glasila: "Mislim, da je nesrečen tisti, ki mu ni nihče po godu." Marcus Valerius Martialis je bil rimski pesnik, doma iz Hispanije. Živel in deloval je v drugi polovici prvega stoletja. Najbolj znan je po dvanajstih knjigah epi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Etika pregona

Hinko Jenull, 24.11.2011

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 45/2011V predvolilnem obdobju je delovanje pravne države priljubljena tema, če so časi slabi, pa za politike naravnost nepogrešljiva. In časi so slabi, tudi nič ne kaže, da bodo kmalu boljši. Zato ne preseneča, da imajo kandidati, stranke in liste pol
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Nevropravo

dr. Aleš Završnik, 10.11.2011

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2011V Indiji so morilko obsodili na podlagi indicev, ki so vključevali nevrološke preslikave možganov (brain scan), ki naj bi dokazovale, da je imela obtoženka "neposreden" spomin oziroma "izkustveno vednost" o spornem dogodku; o njem ni le brala v
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Razpust parlamenta

Živa Cotič, 10.11.2011

Pravoznanstvo

Živa Cotič, Pravna praksa, 43/2011O pravnih vidikih razpusta parlamenta, volilni zakonodaji in predčasnih volitvah je na tokratnem srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je 3. novembra potekalo v ljubljanskem City Hotelu, spregovoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Miro Cerar. Predavatelj se je najprej osredotočil na razpust Državnega zbora, pri čemer se je prvi pravni problem pojavil že pri opredelitvi razpusta in v povezavi z njim tudi poslanskega mandata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Med Jeanom Paulom Sartrom in Jeanom Paulom II.

dr. Vesna Bergant Rakočević, 27.10.2011

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 41-42/2011Seveda pa upam, da bo "zmagal boljši", se pravi socializem Š...] Na zahodu si zamišljajo le neko splošno svobodo, jaz pa si zamišljam bolj konkretno svobodo, ki je v tem, da imaš pravico več kot le do para čevljev in do tega, da se naješ do sit
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Ali lahko župani kandidirajo na parlamentarnih volitvah in kakšne so posledice v primeru izvolitve?

Zagorc Saša, Senčur Miloš, 27.10.2011

Pravoznanstvo, Državni zbor in državni svet

dr. Saša Zagorc, dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 41-42/2011V nekaterih političnih krogih lahko zasledimo namigovanja, da naš pravni red dopušča izvoljenim poslancem, da se po izvolitvi odločijo, ali bodo prevzeli poslansko funkcijo ali ne. Če to drži, bi se nekateri funkcionarji, zlasti iz vrst županov, lažje odločili za kandidaturo za poslanca Državnega zbora, saj bi pripomogli k prepoznavnosti liste kandidatov, a hkrati ne bi bili dolžni vstopiti v poslanske vrste v primeru izvolitve. Ali to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Pozitiven pristop k reševanju sporov

Irena Tomažin, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Irena Tomažin, Pravna praksa, 39-40/2011Pomanjkljiva komunikacija je poglaviten vzrok sporov na vseh družbenih področjih, so se strinjali udeleženci 4. Dni mediacij, ki so 29. in 30. septembra potekali v Bohinjski Bistrici. Hiter in učinkovit pristop k sporu v okviru postopka mediacije pa strankama omogoča nadaljnje sodelovanje, pomaga ohraniti pozitiven odnos in prepreči medijsko izpostavljanje občutljivih tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Močno sodstvo - garant pravne države

Janja Roblek, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 39-40/2011V demokratični pravni državi je eno od temeljnih načel načelo delitve oblasti, ki pomeni, da so zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti medsebojno ločene, zadostno neodvisne in da je med njimi vzpostavljeno ravnotežje, ki jamči, da vsaka veja oblasti deluje izključno znotraj svojih pristojnosti
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zablodele pravice

Tomaž Pavčnik, 14.10.2011

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 39-40/2011Zamislimo si samozadovoljen izraz na obrazu odvetnika, ki je zlorabljal procesne pravice, pa zdaj - za televizijske kamere - pod krinko strokovnosti svoj navidezni procesni prav preobrača v materialnopravnega. Ali pa na drugi strani sodnika, ki
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Novi Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami

Djinović Marko, Geisler Robert, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Marko Djinović, Robert Geisler, Pravna praksa, 38/2011Na zboru članov GZS - Zbornice za poslovanje z nepremičninami, Združenja družb za nepremičninsko posredovanje, je bil v zadnjih avgustovskih dneh sprejet nov Kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki nadomešča stari kodeks iz leta 1996 v delu, v katerem ta ureja odnose med udeleženci prometa z nepremičninami. Potreba po novem kodeksu je nastala predvsem zaradi spremenjenih pogojev delovanja nepremičninskih družb na trgu in v tem obdobju sprejete ter večkrat spremenjene matične zakonodaje s področja posredovanja v prometu z nepremičninami. Ta sicer ureja razmeroma zaokroženo področje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami, vendar pa po naravi stvari ne more (in tudi nima namena) zaobjeti vseh odnosov v dejavnosti v vsej njihovi pestrosti. Zlasti to velja za odnose, ki so na stičišču prava in (poslovne) morale. Na tem področju se odpira polje avtonomnega pravnega urejanja gospodarskih subjektov, združenih v strokovna združenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Optima hereditas a patribus traditur liberis gloria virtutis rerumque gestarum

Janez Kranjc, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2011Gre za del Ciceronove misli iz spisa o dolžnostih (De off. I, 121). Slovensko bi se celotni odlomek glasil: Najboljša dediščina, ki jo starši lahko izročijo otrokom, bolj dragocena od slehernega premoženja, je slava njihovih kreposti in del; če jo onečastijo, je treba tako ravnanje obsoditi kot greh in zločin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Napadi na nosilce sodne funkcije ogrožajo bistvo pravne države

dr. Lojze Ude, 29.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 37/2011Že leta skoraj vsi ustavni pravniki in tisti, ki se tudi širše ukvarjamo s pravnim sistemom in v tem okviru tudi z vlogo sodstva v njem, ugotavljamo, da se pri nas še vedno ni v zadostni meri uveljavilo sodstvo kot tretja veja oblasti in da zakonodajna in izvršilna veja oblasti v glavnem le deklaratorno poudarjata pomen sodstva kot tretje veje oblasti, v političnem življenju pa se pravzaprav zavzemata predvsem za uveljavitev sodstva kot nekakšne servisne službe, ki naj na eni strani skrbi za reševanje premoženjskih in drugih sporov, za nadzor zakonitosti delovanja uprave in preganjanje storilcev kaznivih dejanj, predvsem tistih, ki storijo klasična kazniva dejanja. Sam sem se na primer v več člankih, kot so na primer Sodnik kot nosilec sodne oblasti iz leta 2003, Politika in pravo - razkorak med deklariranim in dejanskim iz leta 2005, Enotnost oblasti v parlamentarnem sistemu - nevarnost ali realnost iz leta 2006 in Politika in pravo v primežu predvolilne propagande iz leta 2008, ter v nekaj krajših sestavkih in javnih nastopih vedno zavzemal za večjo uveljavitev sodstva. Enaka stališča je zastopala večina pravnikov, zlasti iz vrst akademske stroke in pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Ius resistendi

dr. Andraž Teršek, 29.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 37/2011Pravica do upora je temeljna pravica ljudi! Njeno skrajno izhodišče je pravica podrejenega in zatiranega ljudstva, da ubije tirana - "regicid" ali "tiranicid" (Neumann, Demokratska i autoritarna država, 1992, str. 170-174). Kot prvi zgodovinski primer umora tirana se omenja umor Hiparha iz leta 514 pr. n. št. Seveda pa je na mestu posebna previdnost. A motivi za umor so bili osebni, in ne politični. Z njim se je začela tradicija, ki je trajala vse do 17. stoletja, ko se pojavi absolutizem. Novo obliko je dobila s pojavom totalitarizma. V antiki naj bi se prvi politično motivirani umor tirana Klearha zgodil leta 353. V tistem obdobju je Aristotel postavil teorijo razlikovanja med tiranom kot uzurpatorjem (absque titulo) in tiranom kot sicer legitimnim voditeljem, ki pa krši zakone (quoad exercitio).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Generacija spreobrnjencev

Aleš Završnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36/2011Popularno označevanje generacij, katerih posamezniki so stari do 35 let, s pojmi, kot so nevidna, izbrisana, izgubljena in škart generacija, vstopa v razprave povsod po Evropi, potem ko so kot izgubljeno identificirali generacijo, odraslo v recesiji v 90. letih na Japonskem. Generacije, ki so odraščale v času slovenske osamosvojitve, naj bi tudi bile zavožene in izgubljene. A če že, je primerneje te generacije označiti kot žrtvovane. Žrtvovane na oltarju fleksibilizacije trga dela, razpiranja škarij med bogatimi in revnimi, pavperizacije delavskega in srednjega razreda, odtekanja javnega denarja na zasebne račune, privatizacije šolstva, krpanja finančne vrzeli. Izgubljena generacija je neka druga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Homo et pudens et constans et gravis

Janez Kranjc, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2011Besede, ki bi se po naše glasile "spodoben, trden in premišljeno resen človek", so vzete iz Ciceronovega govora za Flaka (pro Flacc. 89). Flak je bil pretor v času, ko je bil Cicero konzul. Po končani preturi je dobil v upravljanje provinco Azijo. Po vrnitvi v Rim so ga obtožili grabeža. Med drugim naj bi se bil polastil zlata, ki so ga Judje zbirali za tempelj v Jeruzalemu. Šlo je za t. i. repetundni postopek pred posebnim sodiščem proti rimskemu uradniku, ki se je premoženjsko okoristil v času opravljanja svoje funkcije v provinci. Morebitna obsodba se je sprva glasila na povrnitev, po Sulovem zakonu pa so obsojenca tudi izgnali. Najbolj znan repetundni proces je vodil Cicero proti upravniku Sicilije Verresu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Perspektive kriminologije v času brez perspektive

Andreja Tratnik, 22.9.2011

Pravoznanstvo

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 36/2011Da živimo v času brez perspektive oziroma da je perspektiva bolj kot ne črna, so se strinjali domala vsi referenti nacionalne kriminološke konference z zgovornim naslovom Perspektive kriminologije v času brez perspektive, ki jo je 15. septembra organiziral Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani. Vsi udeleženci smo bili že v vabilu na konferenco obveščeni, da kotizacije ni, "kar pomeni, da ne bo zastonjskih hladnih in toplih napitkov med pavzami". Kot je uvodoma povedal dr. Zoran Kanduč, predsednik organizacijskega odbora konference in raziskovalec z Inštituta za kriminologijo, bi namreč lahko z "nekim socialističnim zastojnkarstvom dali napačno sporočilo finančnim trgom". Politika zategovanja pasu je tako prevladala tudi pri organizaciji te konference. Prav nič pa pasovi niso bili zategnjeni pri njeni vsebinski izvedbi. Deset referentov je izčrpno predstavilo svoje poglede na perspektive kriminologije, ki so nedvomno spodbudili k razmišljanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Kluwerjev mediacijski blog

Irena Vovk, 15.9.2011

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2011(http://kluwermediationblog.com) Jezik: angleščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite mu lahko na Twitterju, Facebooku, RSS-vir, Share Button (LinkedIn) Povezava z uporabniki: ime in priimek, e-naslov in telefonska šte
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Življenje brez pravnikov: osvoboditev ...

Vesna Bergant-Rakočević, 15.9.2011

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 35/2011Pred kratkim sem v The New York Rewiev of Books brala recenzijo knjige Life Without Lawyers: Liberating Americans from Too Much Law, W. W. Norton po tem, ko je uničila del inventarja in se skoraj poškodovala, so jo objokano - in vklenjeno - odvedli policisti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Smrt ali rojstvo demokracije?

Andraž Teršek, 25.8.2011

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 32/2011Pritrjevanje ideji o vzpostavitvi bolj "ljudske demokracije" ali o vzpostavitvi sistema večje neposredne demokratičnosti političnega sistema, tudi o izročitvi demokracije ljudstvu, samo po sebi ne pomeni dobesednega razumevanja neposredne demokracije - kot popolne referendumske demokracije. Torej take, v kateri bi volivci neposredno sprejemali pravno zavezujoče odločitve namesto političnih predstavnikov v parlamentu. Pozive k večji neposrednosti in večji ljudskosti demokracije gre razumeti predvsem kot upravičene zahteve po nujni in bistveno večji skrbi, dovzetnosti in občutljivosti političnih voditeljev za pravice, interese, probleme in potrebe ljudi. Hkrati pa tudi kot zavzemanje za večjo neposredno
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(3) 47(1) 46(2)
45(1) 43(2) 41-42(2) 39-40(3)
38(2) 37(2) 36(3) 35(2)
32(1) 30-31(4) 27(3) 24-25(1)
19(2) 15-16(1) 12(2) 11(2)
9(2) 8(2) 6-7(1) 5(2)
4(1) 3(1) 2(1)

Leto objave

< Vsi
2011(50)
> Januar(2) > Februar(4) > Marec(8) > April(1) > Maj(2) > Junij(1) > Julij(3) > Avgust(5) > September(7) > Oktober(7) > November(3) > December(7)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEFG HI J K L MN OP QR S Š T U V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov