O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 79)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

(Not) "Made in Israel"

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Gazo, večino Golanskega višavja ter do leta 1982 tudi Sinajski polotok. Izrael sicer trdi, da je Zahodni breg "sporno ozemlje" in da od leta 2005 več ne zaseda Gaze, a Mednarodno sodišče in Združeni narodi Izrael označujejo za okupacijsko silo, Varnostni svet Združenih narodov pa je Izrael že večkrat pozval k umiku sil z okupiranih območij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tihi pianist, SDH in DUTB

dr. Jože Mencinger, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 49-50/2015V Pravno prakso pišem že nekaj časa. Ne gre za donosen posel, a kolumno se piše, ker se avtorju zdi, da ima bralcem kaj povedati. Lahko je ne preberejo, lahko jo preberejo in se z njo strinjajo ali pa jo preberejo in se z njo ne strinjajo. Če je ne preberejo, je pisanje podobno igranju klavirja v kakšni bolj "nobel" restavraciji ali preddverju hotela, ki mora biti dovolj tiho, da se pri jedi ali pogovoru ne sliši. Če se z mnenjem vsi strinjajo, ni mnogo bolje; igranje se sliši, a nikogar ne moti. Igranje je smiselno le, če poslušalce moti oziroma če se bralci kolumne z mnenjem ne strinjajo. Tu imam problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Roparske revije v znanosti

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo, Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo več kot 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov s strani institucij, kakršna je slovenska Agencija za raziskovanje (ARRS), ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Neustavnost popolne prepovedi rekreativne uporabe marihuane

Luka Vlačić, 17.12.2015

Pravoznanstvo

Luka Vlačić, Pravna praksa, 49-50/2015Popolna prepoved osebne uporabe marihuane v rekreativne namene in vseh aktivnosti, povezanih s tem, kot na primer sajenje marihuane, pomeni neustaven poseg v pravico do svobodnega razvoja osebnosti, je 3. novembra s štirimi glasovi za in enim proti odločil prvi senat mehiškega Vrhovnega sodišča. Poglejmo si v nadaljevanju nekatere elemente odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Odgovornost pravnikov

Patricij Maček, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2015"Biti izbran med 10 najvplivnejših pravnikov v Republiki Sloveniji je velika čast. Toda velik vpliv zahteva tudi veliko odgovornost. Najprej odgovornost za svoja lastna ravnanja v profesionalnem pravniškem svojstvu, nato odgovornost za svoj pravniški stan, za institucije pravne države in ne nazadnje za državo samo. Odgovornost pravnikov za pravo in pravno državo pa je še posebej velika, kadar vladavina prava v številnih svojih segmentih ne dosega predpisanih ustavnih standardov. Zdi se, da temu opisu ustreza tudi Slovenija, a glede tega tudi med pravniki mnenja ostajajo deljena. Eno pa je gotovo: resnične vladavine prava ni mogoče vzpostaviti brez odgovornih pravnikov kot posameznikov. Zato bo tokratna razprava 10 najvplivnejših pravnikov o aktualnih pravnih izzivih v središče postavila vprašanje odgovornosti," je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi ob podelitvi priznanj najvplivnejšim 8. decembra v ljubljanskem hotelu Lev povedal moderator in eden od letošnje enajsterice najvplivnejših dr. Matej Avbelj, profesor in dekan na Fakulteti za državne in evropske študije ter profesor na Evropski pravni fakulteti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Koliko neodvisnosti je dovolj?

mag. Nina Betetto, 10.12.2015

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 48/2015Če pustimo ob strani sintagmo populističnega diskurza o neodvisnosti sodstva kot privilegiju sodnikov, v civilizirani demokratični družbi nesporno velja, da neodvisnost sodnikom ni podeljena zaradi varstva njih samih, ampak z namenom vladavine prava in je v interesu vseh, ki utemeljeno pričakujejo pravičen in pošten postopek ob upoštevanju načela enakosti vseh državljanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Listi iz oktobrskega in novembrskega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 47/2015 V oktobru 2015 V začetku oktobra se udeležim enodnevnega simpozija za pravno in socialno filozofijo. Simpozij je bil na ljubljanski pravni fakulteti, organizirala pa sta ga slovensko pravno-filozofsko društvo in pristojna katedra. Spiritus agens, ki je domala vse
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Banke, redno sodstvo in ustava

dr. Matej Avbelj, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2015V senci dramatičnih evropskih varnostnih vprašanj se v zadnjih tednih v Sloveniji odpirajo tudi pomembne ustavne dileme v razmerju med Državnim zborom in sodno vejo oblasti. Parlamentarna preiskovalna komisija (PPK) o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu si od državnih bank, ki smo jih že drugič sanirali davkoplačevalci, že nekaj časa prizadeva pridobiti sezname t. i. slabih kreditov. Pri tem je bila uspešna na okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, pri preiskovalni sodnici Deši Cener z ljubljanskega okrožnega sodišča pa je naletela na rdečo luč. Ta je v prepričanju, da je 13. člen v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) neustaven, prekinila postopek in zadevo predložila v odločanje Ustavnemu sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Novela ZGD-1I

Irena Vovk, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015Prejšnji četrtek, tj. 12. novembra 2015, je bil novembrski sestanek Pravniškega društva Ljubljana namenjen noveli ZGD-1I - ključnim novostim in spremembam. Kot je dejal profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Klemen Podobnik, zelo obsežna novela, ki ima kar 107 členov, pomeni največjo spremembo korporacijske zakonodaje v zadnjih desetih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti

Patricij Maček, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2015"Corruptissima re publica plurimae leges", kar v prevodu pomeni: "Ko je država najbolj izprijena, je največ zakonov". S temi besedami je uvodni nagovor na razpravi o odprtih vprašanjih zakonodajne dejavnosti, ki je potekala 12. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel akademik in profesor na tej fakulteti dr. Marijan Pavčnik. Ob tem je navedel, da smo v Sloveniji leta 1991 imeli 354 zakonov in 796 podzakonskih aktov, danes pa imamo kar 877 zakonov in 18.009 podzakonskih aktov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pohod "libertarnega paternalizma"

mag. Sandi Kodrič, 12.11.2015

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2015Logika nam narekuje, da je imeti več izbire v življenju dobra stvar. Če lahko izbiramo med, denimo, petimi možnostmi, je to za nas boljše, kot če sta na voljo le dve, saj imamo večjo verjetnost, da bomo med petimi našli tako, ki bo optimalno zadostila našim potrebam. Tako vsaj pravi zdrava pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Migranti kot stranska škoda

dr. Aleš Završnik, 12.11.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2015Ko iščemo vzroke "evropske migrantske krize", torej množičnega prihoda ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskih migrantov, ki gredo s "trebuhom za kruhom" (na kar v Sloveniji številni avtorji sovražnih sporočil, na primer tisti, ki so bili prilepljeni na sramotilni steber ZLOvenija, nočejo misliti, moramo ugotoviti, da je predvsem posledica spodletele domače in evropske zunanje politike in delno njenega sredstva - diplomacije, ki se ob vseh smrtih in trpljenju ne more legitimno sklicevati na pojasnilo, da so "le opravljali svoje delo", kot je pokazala že Hannah Arendt. Če je diplomacija nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, njeno slabo delovanje vodi do regresa v vojno, ta pa nujno tudi v beg civilnega prebivalstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Referendum je dopustno razpisati

Avtor ni naveden, 5.11.2015

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 42-43/2015Sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih z dne 26. marca 2015 se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Dnevi slovenskih pravnikov 2015 (1.)

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, Vovk Irena, 22.10.2015

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 41/2015Že kar 41. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je potekalo 8. in 9. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Tudi letos je bilo v okviru Dnevov organiziranih osem sekcij in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo 44 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in okrogle mize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Begunci, Frančišek in TTIP

dr. Jože Mencinger, 22.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41/2015Čeprav sem ekonomist, ali prav zato, menim, da je "ekonomizacije" vsega in vsevprek preveč. Nanjo kaže že besednjak, ki se je uveljavil v zadnjih letih: "delovna sila", "dodana vrednost", "človeški kapital", "davkoplačevalci". "Delovna sila" je pravzaprav žaljivka, ki bi jo morali uvrstiti med gesla sovražnega govora. "Dodana vrednost", ki ni nič drugega kot vsota plač, dobičkov in posrednih davkov, postaja uporabna za vse. Tina Maze je dodana vrednost slovenskega smučanja, Kevin Kampl malo manjša dodana vrednost slovenske nogometne reprezentance. Znanje se je spremenilo v "človeški kapital"; na univerzah naj bi ga dodali "delovni sili" in jo spremenili v "delovno silo z visoko dodano vrednostjo". Državljani smo postali "davkoplačevalci".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Prestopi poslancev

dr. Katarina Žagar, 9.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Katarina Žagar, Pravna praksa, 39-40/2015Moralne, tudi pravne posledice, ki nastanejo ob menjavi politične pripadnosti poslancev med opravljanjem poslanskega mandata so malo raziskana tema. Obravnava jo tudi Odbor za poslovnik, imuniteto in institucionalne zadeve Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki je pred kratkim sprejel osnutek resolucije s priporočili za države članice oziroma njihove nacionalne parlamente. Poslanci izvršujejo svoj mandat svobodno, kljub temu pa gre za moralno pogodbo med volivci in poslanci, zato se ob menjavah politične pripadnosti poraja vprašanje o zaupanju javnosti v politično elito, prihaja pa lahko tudi do kritike v moralnem in etičnem smislu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Vsa naša zrcala

dr. Miro Cerar, 9.10.2015

Pravoznanstvo

dr. Miro Cerar, Pravna praksa, 39-40/2015Dnevi slovenskih pravnikov so odlična priložnost za refleksijo, ne le o mnogih strokovnih vprašanjih, s katerimi se soočate pri vsakdanjem delu, temveč tudi o družbeni vlogi pravnika in njegovi odgovornosti do družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Za javne informacije

Irena Vovk, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 39-40/2015Transparency International Slovenia (TI Slovenija) opozarja, da je predlog sprememb 34. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki je v zakonodajnem postopku, v nasprotju z mednarodnimi standardi in Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov. Zakon ne odpravlja trenutno nezakonitega zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje informacij, temveč ga celo legalizira in še naprej omogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Nove vrednote skozi oči pravne filozofije

Luka Mišič, 9.10.2015

Pravoznanstvo

Luka Mišič, Pravna praksa, 39-40/2015Na PF Univerze v Ljubljani je 2. oktobra potekal Simpozij za pravno in socialno filozofijo, ki sta ga organizirala Društvo za pravno in socialno filozofijo ter Katedra za teorijo in sociologijo prava. Na enodnevnem simpoziju smo tako lahko prisluhnili enajstim referentom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nazaj v prihodnost

dr. Ciril Ribičič, 30.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2015V ustavnopravni stroki prevladuje prepričanje, da bi bilo bolje, da sodnikov ne bi volil državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako bi namreč stopila v ospredje strokovno znanje in usposobljenost kandidatov za opravljanje sodniške funkcije in zožile bi se možnosti za vnašanje političnih meril v postopek imenovanja. Sprememba je nujna zaradi uresničevanja neodvisnosti sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Naj jalovo sodelovanje postane lojalno

dr. Marko Pavliha, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 35/2015V počitniški obmorski vročici vzkali in se razcveti marsikatero prijateljstvo in vname kakšno željno srce, vendar na koncu prepogosto ostanejo le zadimljena pogorišča. Mar je tako tudi z rdeče-belo šahovnico in zeleno lipo, ki sta usodno zraščeni z modro bližino, toda prevečkrat izkrivljeni v bolečo sivino?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Diplomatski kič?

Tomaž Pavčnik, 3.9.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 34/2015Ena bolj estetskih prvin prava je v argumentu notranje povezanosti in celovitosti pravnega reda. Ta argument nas pri ustvarjanju prava usmerja k temu, da bi pravo ne bilo zgolj zbirka poljudnih in okostenelih pravnih pravil, marveč organska celota, v kateri se ustrezno odražajo in medsebojno oplajajo tri pravno pomembne ravni: svet temeljnih vrednot, življenjska stvarnost in notranje zakonitosti normativnega hierarhičnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

At uero scelerum in homines atque in deos inpietatum nulla expiatio est

Janez Kranjc, 20.8.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 31-32/2015Pred seboj imamo misel iz Ciceronove razprave o zakonih (De leg. 1, 40), ki se v prevodu glasi "Ni pa sprave za zločine proti ljudem in brezbožnost do bogov".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(3) 47(2) 45-46(2)
44(2) 42-43(1) 41(2) 39-40(4)
38(1) 35(2) 34(1) 31-32(2)
28(1) 26(2) 24-25(5) 22(1)
20-21(4) 19(3) 18(4) 16-17(3)
15(2) 14(5) 13(4) 11-12(4)
10(2) 9(2) 7-8(5) 6(1)
3-4(4) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2015(79)
> Januar(5) > Februar(6) > Marec(8) > April(14) > Maj(11) > Junij(6) > Julij(3) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(6) > November(5) > December(9)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐE F G H I J K LM N OP QR SŠ T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov