O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 71)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

(Po)učno leto

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 49-50/2012Leto, ki se izteka, je bilo za slovenske sodnice in sodnike brez dvoma izjemno naporno. Bilo je turbulentno, polno "primerov stoletja" in z obilo medijske pozornosti, zlasti kritik. Leto bogatih izkušenj torej. Lahko si samo želimo, da so nas te izkušnje obogatile, izučile. Oscar Wilde je sicer dej
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Odziv Društva za ustavno pravo Slovenije na postopek imenovanja kandidatov za člane Državne volilne komisije

Avtor ni naveden, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2012Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je 28. novembra odločala o imenovanju kandidatov za člane Državne volilne komisije (DVK). Skladno z zakonom o volitvah v državni zbor se dva člana komisije in njuna namestnika imenuje izmed pravnih strokovnjakov. Za ta položaj so kandidirali tudi člani Društva za ustavno pravo dr. Franc Grad, dr. Saša Zagorc, dr. Dušan Štrus ter dr. Janez Pogorelec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Quidquid agis prudenter agas et respice finem

Janez Kranjc, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2012Pred seboj imamo znameniti latinski pregovor, ki bi se v slovenskem prevodu glasil: Karkoli delaš, delaj pametno in misli na konec. Avtor pregovora ni znan. Domneva se, da je rek nastal na temelju Ezopove basni o dveh žabah. Zaradi vročine, ki je osušila mlako, so se žabe napotile iskat novo, dovol
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Tuje perje, argumenti in plagiat

Ranka Ivelja, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Ranka Ivelja, Pravna praksa, 49-50/2012Dr. Marko Novak mi v svojem prispevku v PP očita sodelovanje pri osebni diskvalifikaciji in akademski likvidaciji ter napade "z nizkimi udarci" v Dnevniku. Med drugim je zapisal, da mu nisem dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma da sem iz odgovora iztrgala le tista dejstva, ki so se "vklopila" v "zgodbo", in da sem - razumeti je, da neupravičeno - zapisala, da konkretnih očitkov ni hotel komentirati. Za povrh naj bi izrabila profesorjevo "čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja" z mediji ter jo skušala uporabiti zoper njega v smislu osebne degradacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Še enkrat o plagiatih in etiki javnega prostora

dr. Aleš Novak, 20.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 49-50/2012Pisanje odgovora na zapis Marka Novaka z naslovom Kadijeva sodba mi ni prijetno. Zlasti mi ni prijetno, ker se je Marko Novak na moje pisanje, ki si je prizadevalo biti čim bolj stvarno in argumentirano, odzval s pisanjem ad personam. Res je, v svojem zapisu sem uporabil vrsto težkih besed, a pozoren (in dobronameren) bralec je opazil, da so bile vse uporabljene za opisovanje dejanja, ne pa osebe. A vendar dejanja govorijo svojo zgodbo in pričajo o tem, ali je oseba primerna za opravljanje določenih funkcij ali vlog. Pred tem sklepom ne bežim in tudi zato vztrajam pri vsem, kar sem zapisal. Čeprav mi taka razprava ni prijetna, pa se mi zdi nujna in za naš prostor koristna, zato se bom na nekatere zapisane trditve Marka Novaka odzval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Država se mora umakniti

Maja Orlić, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Maja Orlić, Pravna praksa, 49-50/2012Za napredek slovenskega gospodarstva je treba znižati državni delež v podjetjih in ustvariti ustrezne razmere za tuje vlagatelje, je bilo glavno sporočilo strokovnjakov na konferenci Umik države iz gospodarstva, ki je potekala 11. decembra v hotelu Slon v Ljubljani. Akademsko društvo Pravnik je na treh okroglih mizah zbralo domače in tuje goste, ki so v burni razpravi predstavili svoja stališča, zakaj in kako dokončati privatizacijo v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Paradoks krika k pravni državi

Tomaž Pavčnik, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2012"Vemo, da je pravni red, ki je sicer objavljen v raznih uradnih listih, le epifenomen, medtem ko morda devetdeset odstotkov delovanja pravnega reda na vseh ravneh pravnega dogajanja izhaja iz moralne logike stvari same in iz občutka pravičnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kadijeva sodba

dr. Marko Novak, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 48/2012Spoštovani bralki oziroma bralcu PP moram žal potarnati, da sem v zadnjem času žrtev napada na osebno dostojanstvo s poskusi osebne diskvalifikacije in akademske likvidacije. Napadi z nizkimi udarci so se sicer začeli v časopisu Dnevnik. Ker mi tam novinarka Ranka Ivelja ni dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma je iz njega iztrgala le tista dejstva, ki so se vklopila v njeno "zgodbo", a je po drugi strani zapisala, da "konkretnih očitkov nisem hotel komentirati", bom v tem zapisu odgovoril tudi na nekatere navedbe od tam. Žal je v tistem zapisu novinarka izrabila mojo čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja s takimi mediji ter jo skušala uporabiti zoper mene v smislu moje osebne degradacije. Tudi to, da se je Aleš Novak podal v tak poskus javne likvidacijske avanture prek javnega občila, se mi ne zdi nič kaj akademsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

O slonih, marjeticah in potrdilih za pravnega strokovnjaka

dr. Erik Kerševan, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 48/2012Včasih se pri prebiranju nekaterih novic v naših medijih bralec nehote zaloti, da pogleda na datum in z žalostjo ugotovi, da ni prvi april. Potem še enkrat prebere novico in poskusi z dobrohotno mislijo, da je novinar o zadevi zmotno poročal. Ko pa se prikazana dejstva izkažejo za resnična, si na koncu zaželi, da bi ta novica namesto na resne strani dnevnega tiska bila uvrščena v kakšno rubriko o nenavadnih dogodkih v daljni zgodovini zelo oddaljene dežele. Prav v to kategorijo sodi tudi novica iz zadnjih dni novembra, v kateri je bilo jasno in javno zapisano, da je Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pri svojem odločanju o kandidatih za člane Državne volilne komisije izločila kandidaturo prof. dr. Franca Grada (in še nekaterih drugih kandidatov), zato ker ni predložil dokazila o tem, da je pravni strokovnjak. Čeprav je bil s strani istega Državnega zbora v preteklosti že petkrat imenovan prav za člana Državne volilne komisije, pa tudi ustavnega sodnika in je - med drugim - soavtor (zakona in) komentarja k Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ) ter nosilec predmeta volilno in parlamentarno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Zakon ulice

Hinko Jenull, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2012Ljudske demonstracije, ki so se začele 21. novembra v Mariboru pod geslom "Gotof je!", v ospredje sicer postavljajo politične in pravne zahteve, po svojih vzrokih in ciljih pa ima ta upor zoper liberalno gospodarsko ureditev jasne začetne znake
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Kritično o perečih pravnih vprašanjih

Maja Orlić, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Maja Orlić, Pravna praksa, 48/2012"Zgodil se je zločin in pravna država je pristala v bolniški postelji! Upor ljudstva je odraz borbe za ponovno vzpostavitev pravne države, kar kaže na to, da je zanjo še upanje. Kakšno vlogo pa imajo v tej zgodbi pravniki? Bi jih postavili na zatožno klop kot krivce za ta zločin ali pa jih vidimo kot možne rešitelje pravne države?" Slednje je dr. Matej Accetto postavil v središče razprave okrogle mize, ki je potekala 4. decembra v ljubljanskem hotelu Lev. Na njej so bili zbrani zmagovalci dvanajstega izbora desetih najvplivnejših pravnikov, ki je potekal v organizaciji družbe IUS SOFTWARE. Letos so si ta naziv prislužili dr. Matej Avbelj, dr. Bojan Bugarič, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, mag. Goran Klemenčič, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Romana Sladič, dr. Lojze Ude in Blanka Žgajnar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Demokratične varovalke

dr. Ciril Ribičič, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2012V zadnjih letih, zlasti pa po izbruhu ekonomske krize, so bile v ospredju zahteve po takih spremembah, ki naj bi vladajočim omogočile udobnejše vladanje in učinkovitejše reševanje ekonomske krize. Zaradi poglabljanja politične krize v zadnjih tednih, ko protestniki in drugi prebivalci izražajo splošno nezaupanje v politične funkcionarje in stranke, ki stojijo za njimi, pa se pojavljajo drugačni predlogi sprememb. Gre za spremembe, ki naj okrepijo oblast ljudstva in vpliv ljudi na sestavo in delovanje državnih organov, in to ne samo na dan volitev, temveč tudi pred potekom mandata. Zato morajo predlogi za spremembe Ustave upoštevati oba vidika: zahtevo po učinkovitosti sistema pri spopadanju s krizo in zahtevo po podrejanju nosilcev funkcij sprotnemu nadzoru javnosti in volivcev. Poglejmo nekaj primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razmislek ob rob dvema kršitvama akademske etike pri pravnem pisanju

dr. Aleš Novak, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 47/2012Plagiati so očitno v modi. Pravi povodnji odkritih plagiatov izpod peres tujih politikov se je pridružil še niz podobnih nečednosti, ki so jih zagrešili domači politiki ali na pol odsluženi politiki, ki so se denimo zatekli v varno naročje evrokracije. A žal takih sramotnih dejanj - čeprav o politikih radi verjamemo vse najslabše - niso sposobni le oni. V nekaj primerih so bili pripravljeni to etično mejo, ki je v akademskem svetu med najpomembnejšimi, prestopiti tudi naši stanovski kolegi, pravniki. Povečini so ti imeli smolo, mi preostali pa srečo, da so v "njihovih" besedilih resnični avtorji prepoznali sad lastne ustvarjalnosti in pokazali, koliko so vredni njihovi tako pridobljeni akademski nazivi ali strokovna pisanja, pod katera se podpisujejo. Vse do zdaj pa se je zdelo, da se takemu početju izogibajo vsaj tisti pravniki, ki delujejo v akademski sferi. Kot bosta pokazala dva primera, ki ju bom opisal v nadaljevanju, žal ni povsem tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

3 krat 26.000

dr. Jože Mencinger, 6.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2012Med nemoralne in najbrž tudi pravno najbolj sporne odločitve Slovenije od njene osamosvojitve, ki se jih kot državljan sramujem, sodijo izbrisani v letu 1992, ravnanje z varčevalci NLB v letu 1995 in letošnje znižanje pokojnin. Prva in tretja odločitev sta prizadeli približno 26.000 prebivalcev Slovenije, pri drugi je sicer šlo za 300 milijonov nemških mark. Morda je bilo tudi tam približno 26.000 varčevalcev, ki ob razpadu Jugoslavije svojih prihrankov niso želeli ali mogli prenesti iz LB v hrvaške banke. Vse tri odločitve naj bi bile gospodarsko koristne, kolikšna je in še bo njihova dejanska gospodarska škoda, pa lahko le ugibamo. Kdo je kriv, prav tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank

Koritnik Maja, Merc Peter, 29.11.2012

Pravoznanstvo

Maja Koritnik, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 46/2012Sprejetje Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) je odgovor slovenskega zakonodajalca na več let trajajoče nestabilno finančno okolje, ki se ni izboljšalo kljub že več sprejetim ukrepom. Negotovost, h kateri sta pripomogla tudi krčenje domače gospodarske aktivnosti in zaostritev evropske dolžniške krize, se kaže tudi v poslovanju bank in poslabševanju njihovega kreditnega portfelja, zaradi česar je bila na ravni celotnega bančnega sektorja v letu 2011 dosežena visoka agregatna izguba. Zakonodajalec je sprejetje ukrepov za krepitev stabilnosti bank utemeljil z oceno, da je za poslabšanje kreditnega portfelja bank krivo tudi vztrajno zmanjševanje kreditne aktivnosti bank in njihova pasivnost ter napačna presoja pri prestrukturiranju podjetij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Naravno pravo in postmoderni čas

dr. Matej Avbelj, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45/2012V organizaciji Fakultete za državne in evropske študije ter Evropske pravne fakultete je med 9. in 10. novembrom na Bledu potekala mednarodna konferenca, posvečena teoriji prava in pravni argumentaciji. Tokratno srečanje, ki je bilo že četrto po vrsti, je potekalo pod naslovom naravno pravo v postmoderni dobi. Čeprav bi naslovno tematiko marsikdo lahko označil za oksimoron, se je izkazala kot povsem drugačna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Itaque probe definitur a Stoicis fortitudo, cum eam virtutem esse dicunt propugnantem pro aequitate

Janez Kranjc, 22.11.2012

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45/2012Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o dolžnostih (De off. I, 62). Po naše bi se glasila: Stoiki zato pravilno opredeljujejo pogum, ko pravijo, da je to krepost, ki se bori za pravičnost. Cicero jo omenja, ko razpravlja o potrebi po vrednostni utemeljenosti ravnanj. Po njegovem je vzvišenost duha, ki se pokaže v nevarnostih, hiba, če ne izhaja iz ideala pravičnosti in se bori le zase, ne pa za skupno dobro. Zato tisti, ki je dosegel slavo pogumnega človeka z zahrbtnostjo in lokavostjo, ni dosegel resnične časti: nič namreč ne more biti častno, kar ni pravično. Vednost, ki je ločena od pravičnosti, je prebrisanost, ne modrost, ljudje, ki so se pripravljeni izpostaviti nevarnosti zaradi svojega pohlepa, ne zaradi skupnih koristi, so drzni, ne pa pogumni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

O vplivu javne dostopnosti in zgradbe sodnih odločb na kvaliteto prava

dr. Damjan Možina, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Damjan Možina, Pravna praksa, 45/2012Za poznavanje prava ni dovolj poznavanje besedila in duha zakonov, ampak je treba vedeti tudi, kako sodišča te zakone uporabljajo. Treba je skratka poznati sodno prakso. Tu pa v slovenskem pravnem sistemu naletimo na težave. V tem prispevku, ki se nanaša na sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, bi rad opozoril na nekatere izmed njih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄45

Vrstniško nasilje 2.0

dr. Aleš Završnik, 22.11.2012

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 45/2012Eno redkih področij, na katerem otroci prekašajo odrasle, je uporaba interneta in drugih komunikacijskih naprav. Delež tistih, ki internet uporabljajo vsak dan, pada s starostjo uporabnikov: dnevno ga uporablja 74 odstotkov starih od 15 do 24 let, 60 odstotkov starih med 25 in 39 let, 42 odstotkov starih med 40 in 54 let ter 21 odstotkov starih nad 55 let (Eurobarometer 2011). Mednarodna raziskava EU Kids Online je na primer pokazala, da nekaj več kot 74 odstotkov slovenskih otrok uporablja internet skoraj vsak dan. V povprečju na spletu preživijo eno uro na dan. Slovenski mladoletniki internet uporabljajo nad evropskim povprečjem: uporablja ga 88 odstotkov starih med 6 in 17 let (75 odstotkov v EU), 73 odstotkov starih med 6 in 10 let (Eurobarometer) in kar 70 odstotkov otrok starih med 5 in 9 let (Vehovar in drugi, 2009). Trend je, da postajajo uporabniki vse mlajši otroci. A taka komunikacija, ko na mestnem avtobusu opazujemo v napravice bolščeče otroke, ima še eno razsežnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Porušeno ravnotežje?

dr. Ciril Ribičič, 25.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 41-42/2012Zadnjič sem v parlamentu poslušal mnenja civilne družbe o predlaganih spremembah Ustave glede referenduma. Na vse, ki se zavzemajo zanje, se je vsul plaz močno pretiranih očitkov o tem, da skušajo ljudstvu zamašiti usta. K razburjenju pripomore sprejemanje zakonov po tekočem traku ob očitnem, če že ne namernem kršenju Ustave, zaradi česar je zaupanje javnosti v Vlado in parlament nižje kot kdajkoli. Kritiki imajo prav, da so med podporniki sprememb tudi nedemokratične težnje, poleg tega je med njimi precej takih, ki so bili še nedavno glasni zagovorniki vseljudskega odločanja, danes pa ga želijo za vsako ceno preprečiti. Toda obstajajo tudi povsem racionalni in z vidika evropskih demokratičnih izročil sprejemljivi razlogi za spreminjanje referendumske ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Vzpostavitev predpostavk za nastanek in rast slovenske pravne države

dr. Matej Avbelj, 12.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 39-40/2012Pred kratkim sem bil povabljen, da kot zunanji strokovnjak s področja prava pripravim kratek prispevek za Strategijo razvoja Slovenije za obdobje 2013-2020, ki jo snuje Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve. V njem sem kot osrednjo strateško prednostno nalogo poudaril vzpostavitev predpostavk za delovanje resnične pravne države. Ta prispevek sicer nadaljuje idejni lok, predstavljen že v Viziji 20 + 20. Ker ne dvomim, da je vprašanje pravne države na Slovenskem ena od poglavitnih skrbi, ki jo delijo vsi bralci te revije, v nadaljevanju z namenom spodbuditve širše razprave podajam nekaj svojih temeljnih tez iz obeh dokumentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Kako sodobne družbe rešujejo spore?

Aleš Zalar, 12.10.2012

Pravoznanstvo

Aleš Zalar, Pravna praksa, 39-40/2012Jeremy Rifkin se je v svetovni uspešnici z naslovom Empatična civilizacija vprašal, ali lahko pravočasno dosežemo globalno empatijo in se izognemo propadu civilizacije ter rešimo planet. Odgovor se tesno povezuje z načinom, kako naj sodobne družbe rešujejo vsakršne spore - družinske, medgeneracijske, sosedske, etnične, gospodarske, potrošniške, delovne, upravne, čezmejne, meddržavne in druge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Z varčevanjem na področju pameti ne bomo prišli na zeleno vejo

dr. Lojze Ude, 12.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Lojze Ude, Pravna praksa, 39-40/2012Sedanji čas ni poseben in na neki način usoden le zaradi gospodarske krize, ki jo nekateri nameravajo premagovati predvsem z varčevanjem, temveč je zanj značilna tudi posebna povezanost pravnih, političnih in gospodarskih vprašanj, od katerih so nekatera za reševanje gospodarske krize odločilna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(4) 47(3) 46(1)
45(4) 41-42(1) 39-40(3) 38(1)
37(1) 36(3) 35(3) 34(2)
33(1) 31-32(3) 29-30(1) 24-25(1)
23(1) 22(1) 20(2) 19(1)
18(3) 16-17(2) 14(2) 13(1)
12(4) 10(1) 9(1) 8(5)
6-7(3) 1(5)

Leto objave

< Vsi
2012(71)
> Januar(5) > Februar(3) > Marec(11) > April(5) > Maj(6) > Junij(3) > Julij(1) > Avgust(4) > September(9) > Oktober(5) > November(5) > December(14)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

A B C ĆČD ĐEFG H I J K L M N O P QR S Š T U VW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov