O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Pravoznanstvo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Kako ubraniti pravo pred njim samim?

dr. Rok Svetlič, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 47/2017Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Pravno mišljenje kot prva žrtev neke dobe

dr. Rok Svetlič, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 18/2017Naslednje vrstice bomo posvetili pojavu, ki na zahrbten način ogroža zahodno pravno in demokratično kulturo. Ne nastopa, denimo, v obliki definiranega (političnega) programa, ki bi nasprotoval temeljnim vrednotam neke družbe. Prisoten je kot na videz nevtralen medij, ki zajema sleherni družbeni odnos, zato ni lahko prepoznati njegove škodljivosti. Gre za formalistično, mehanicistično mišljenje, ki je popolnoma slepo za vsebinsko raven družbenih problemov. Izčrpava se v brezmejnem drobljenju, napotuje na neštete kategorizacije - denimo na obrazcih, v poročilih, odločbah -, ki uporabnike silijo v nesmiselno členjenje materije. Kljub navidezni natančnosti je to povsem nenatančno mišljenje, ki ni zmožno zajeti ključnih pojmov zahodne civilizacije: od človekovih pravic, dostojanstva, prek univerze in znanosti, do konkretnih medsebojnih razmerij med pravnimi subjekti. Evropo - ki stoji in pade na tradiciji humanizma - ta pojav ogroža bolj kot porast političnih populizmov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 2. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih. V drugem delu prispevka bodo predstavljeni nekateri praktični vidiki uporabe tehnologije veriženja blokov. Tehnologija bo v prihodnosti močno vplivala na vsakdanja opravila, saj prinaša povsem nove možnosti organizacije, administracije, beleženja informacij, opravljanja storitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Pravni vidiki tehnologije veriženja blokov - 1. del

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 8.12.2016

Pravoznanstvo

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2016Tehnologija veriženja blokov, ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchains, je ena izmed največjih tehnoloških inovacij v zadnjih letih. Tehnologija, za katero mnogi pravijo, da bo prinesla novo spletno revolucijo, bo korenito spremenila poslovanje. Z novo tehnologijo veriženja blokov prihajajo novi koncepti, med njimi tudi t. i. pametne pogodbe (ang. smart contracts), ki bodo močno vplivale na sklepanje in izvrševanje obligacijskih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Lojalnost: razlog za plačilo dodatka ali dolžnost?

dr. Alma M. Sedlar, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 47/2016Nedavno razkritje medijev, da so v eni od institucij Republike Slovenije uslužbencem plačevali dodatke za lojalnost, odpira več dilem. Ugotavljanje, ali je izplačilo tovrstnih dodatkov v skladu s pravilniki in internimi akti, je v rokah pristojnih služb, zato se z njimi v tem članku ne nameravamo ukvarjati. Namesto tega bomo poskušali pojasniti, kaj lojalnost sploh je ter kje v slovenski zakonodaji in sodni praksi se pojavlja ta slabo opredeljen in izmuzljiv pojem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Učinkovito pravno varstvo

Borut Smrdel, 9.6.2016

Pravoznanstvo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 23/2016Pravo javnih naročilih ureja nakupe blaga, storitev in gradenj, ki jih izvajajo javni subjekti z javnim denarjem. Javna naročila so pravno urejena tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU. Predpisi o javnem naročanju na ravni EU so v prvi vrsti namenjeni spodbujanju prostega pretoka blaga in storitev oziroma odpiranju trga javnih naročil za vse gospodarske subjekte na območju EU (tu je poglavitni cilj preprečevanje politik, h katerim, pravzaprav po sami naravi stvari, teži vsako nacionalno gospodarstvo, to pa je "kupovati domače"). Čeprav evropski predpisi o javnem naročanju zavezujejo države članice EU le pri naročanju blaga, storitev in gradenj, katerih ocenjena vrednost presega tako imenovane evropske vrednostne pragove, pa sodna praksa Sodišča EU tudi pri javnih naročilih manjše vrednosti zahteva spoštovanje nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, ki izvirajo neposredno iz Pogodbe o delovanju EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Blišč in beda razpisnih postopkov za imenovanje sodnic in sodnikov mednarodnih sodišč

Zoran Skubic, 27.11.2014

Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2014Ob nedavnih zapletih in preigravanjih glede nominacije in končne zasedbe slovenskega komisarskega mesta so se mnogi spraševali, kako bi bilo mogoče kandidacijski postopek narediti bolj transparenten. Odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Odločitev za primernega kandidata za komisarja je nujno politična, saj gre konec koncev za eno najvišjih političnih funkcij v EU. Hkrati pa mora biti operativna (tj. razmeroma hitra), a kljub temu mora zagotavljati izbiro kandidatke ali kandidata, ki ima vsaj osnovne kompetence, zahtevane za zasedbo tega mesta. Večja transparentnost izbirnega postopka pa je po drugi strani obratno sorazmerna z njegovo ekspeditivnostjo. Po domače: bolj ko je nacionalni izbirni postopek transparenten in več institucij kot je udeleženih v njem - dalj časa traja. Po eni strani je tako izvoljenim kandidatom odmerjena visoka legitimnost a kaj, ko so roki mednarodnih organizacij za posredovanje imen kandidatov pogosto neizprosno in nerazumno kratki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Vovk Irena, Skubic Zoran, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014 6. sekcija Lobiranje med zakonom in korupcijo Irena Vovk "Leta 2013 je v Sloveniji delovalo 62 registriranih lobistov (tj. poklicnih lobistov), ki so Komisiji za preprečevanje korupcije poslali kar 591 poročil (leto poprej pa zgolj 216), ki so poročala
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Je tri dni pred nedeljo četrtek ali sreda?

Gregor Sankovič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

Gregor Sankovič, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se zakon ni spremenil, je po dveh desetletjih Državna volilna komisija spremenila štetje rokov, do katerih ji morajo volivci sporočiti, ali želijo glasovati v drugem okraju, na dostopnem volišču, v tujini ali na domu. Roke po novem volilna komisija razume tako, da so za en dan krajši. Tako so letos volilni organi zavrgli vloge mnogih volivcev, ki so se ravnali po ustaljenem razumevanju rokov. Zakon določa, da mora volivec svoje glasovanje na drugem volišču napovedati najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Ali je ta dan sreda ali četrtek, bo odločilo Ustavno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Gostinec "lokalnim šerifom" lahko prepove vstop v svoj gostinski lokal

Zoran Skubic, 24.7.2014

Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2014Pravica odreči gostoljubje - nem. Hausrecht oziroma Hausverbot - je ena od neposrednih emanacij izključujoče narave lastninske pravice, ki pa kot taka ni neomejena, še zlasti ne, če jo izreče profesionalni ponudnik gostinskih storitev. Najvišje avstrijsko sodišče je tako pred kratkim obravnavalo zanimivo dilemo, ki se je nanašala na vprašanje, ali lahko gostinec posameznemu gostu prepove vstop (zgolj) zato, ker ga je slednji že večkrat prijavil pristojnim oblastem zaradi ugotovljenih kršitev zakonodaje. Točneje, ali je dopustno, da gost, ki lokal obiskuje zgolj z namenom, da bi nadzoroval spoštovanje protikadilske zakonodaje in po potrebi naznanil njene kršitve, po volji gostinca ostane pred njegovimi vrati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Dvojezičnost sodnih postopkov za vsako ceno

Zoran Skubic, 10.4.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2014Pravica do uporabe svojega jezika, še zlasti v uradnih postopkih, je zgodovinsko eden temeljev obstoja - in razvoja - vsake etnične skupine. Tega dejstva smo se Slovenci v preteklosti zelo dobro zavedali, še posebej glede občevanja in uradovanja v sodnih postopkih. Zato niti ne preseneča ureditev 11. člena Ustave RS, ki poleg slovenščine kot uradnega jezika na območjih občin, v katerih živi italijanska ali madžarska narodna skupnost, kot uradno priznava tudi uporabo italijanskega ali madžarskega jezika. Toda kaj se zgodi, če bi v sodnem postopku na omenjenih območjih narodnostnih manjšin "uradno občevanje" v upoštevnem jeziku manjšin pred slovensko sodnijo priglasil tujec, a državljan EU, ki ni pripadnik obravnavanih manjšin? Lahko naše sodišče njegovo vlogo zavrže iz razloga, da ni bila sestavljena v uradnem (slovenskem) jeziku? In če ne, ali je pri tem v luči prava EU in doktrine Bickel/Franz kakšna razlika med civilnimi in kazenskimi postopki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Pooblaščenec

Nataša Skubic, 10.4.2014

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 14/2014Pooblaščenec je pravni zastopnik stranke, ki je stranko (pooblastitelja) upravičen zastopati na podlagi pooblastila. Pooblaščenec lahko zastopa stranko pri določenih pravnih poslih ali pa jo zastopa v sodnih postopkih. V tem kotičku se bom omejila na pooblaščenca kot zastopnika stranke v sodnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Vrste postopkov pred sodišči

Nataša Skubic, 12.12.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 48/2013V zadnjem terminološkem kotičku letos bom obravnavala posamezne vrste postopkov pred sodišči in s tem sklenila serijo treh kotičkov, v katerih sem se ukvarjala s pojmom (sodni) postopek oziroma njegovimi angleškimi ustreznicami. V prejšnjih dveh kotičkih sem poskušala najti razlike med angleškimi po
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Forum non conveniens in priznavanje (ter izvršitev) sodnih odločb iz neevropskih držav iz pravnega sistema common law pred slovenskimi sodišči

dr. Jorg Sladič, 19.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 36/2013Pred kratkim so se slovenska sodišča soočila z vprašanjem eksekvature izraelskih odločb v primeru, ki je sprožil precejšen medijski odziv. Uvodoma je treba povedati, da izvršba tuje sodne odločbe zajema tri stadije: 1. (pravdni) postopek pred tujim forumom, ki se konča s pravnomočno in izvršljivo odločbo; 2. priznanje te tuje odločbe; 3. izvršba priznane tuje odločbe po slovenskem zakonu o izvršbi in zavarovanju. Ko je tuja pravnomočna in izvršljiva sodna odločba priznana, naj bi bila načeloma izenačena z nacionalnim izvršilnim naslovom. Vprašanje, ki v slovenskem pravu še ni rešeno, je, ali se zoper priznane (eksekvirane) tuje izvršilne naslove lahko stavijo impugnacijski in opozicijski ugovori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Quo vadis, iuris consulte?

mag. Jaka Slokan, 22.8.2013

Pravoznanstvo

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 31-32/2013Biti pravni strokovnjak in delati v našem poklicu danes ni lahko. Brezposelnost je (sorazmerno) visoka, plače nizke, poklic pravnika pa povsod na preizkušnji. Ob kateremkoli pravnem problemu si zlahka lahko kupite tri nasprotujoča si pravna mnenja, pa čeprav bodo njihovi avtorji na štiri oči priznali, da obstaja le ena pravilna in zakonita odločitev. Denar ima svojo moč, papir pa prenese marsikaj. Ni pomembno, kaj je prav, kaj je zakonito, kaj pravično, pomembno je, kaj želi stranka. Ugodi njenim željam, bodi servilen in poplačan boš. Če je to politična stranka, toliko bolje. Oglašuj se povsod; če se ne smeš, stori to posredno. Plagiraj. To je življenjski moto današnjega pravnika, vse kaj drugega, kot so nas učili na fakulteti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Socialne pravice in socialna pravičnost

dr. Grega Strban, 11.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 27/2013Že več kot dvesto let so človekove pravice temelj civiliziranih držav. Ne omejujejo le državnega ravnanja, temveč so njegov smisel in njegovo vodilo. Že vsaj zadnjih 65 let, odkar je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, si človeštvo prizadeva ohranjati mir s spoštovanjem, spodbujanjem in varovanjem človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Mednarodna pogodba

Nataša Skubic, 13.6.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 23/2013Serijo kotičkov o pravnih virih nadaljujemo z najpomembnejšim virom mednarodnega prava, tj. mednarodno pogodbo, ki je v slovenskem pravnem redu v hierarhiji pravnih aktov med ustavo in zakonom. To določa tudi Ustava RS, ki zahteva, da so zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Ustava, ustavno sodišče, ustavnost

Nataša Skubic, 30.5.2013

Pravoznanstvo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 21/2013Prejšnji kotiček je bil nekakšen uvod v serijo kotičkov o pravnih virih. Začenjamo s hierarhično najvišjim pravnim aktom, ustavo ali v angleščini constitution. Že v prejšnjem kotičku smo ugotovili, da s prevodom ustave ni večjih težav. Pozorni moramo biti samo na uporabo velike ali male začetnice. Če govorimo o ustavi kot o pravnem aktu na splošno, uporabimo malo začetnico, če pa govorimo o točno določeni ustavi, uporabimo veliko začetnico (na primer Slovenian Constitution, Austrian Constitution, U.S. Constitution). V nekaterih državah ustavo imenujejo temeljni zakon, kar v angleščino prevedemo kot basic law. Najbolj znan je Temeljni zakon Zvezne republike Nemčije, v angleščini Basic Law for the Federal Republic of Germany (v nemščini Grundgesetz).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

(Ne)znani leteči predmeti ali kako nam bodo droni spremenili življenje

mag. Rosana Lemut Strle, 21.3.2013

Pravoznanstvo

mag. Rosana Lemut-Strle, Pravna praksa, 11/2013Droni ali zračna plovila brez posadke so vse bolj reden pojav v zračnem prostoru. Letajo na različnih civilnih in vojaških misijah. Zaradi hitrega napredka tehnologije na področju avtopilota, navigacije, snemanja so postali cenovno dostopni, preprosti za uporabo in zanesljivi pri izvrševanju svojih nalog. Večina je zanje slišala iz medijskih poročil o uporabi brezpilotnih letal v oboroženih spopadih, kjer je njihova uporaba vsaj toliko kontroverzna, kolikor je zatrjevano učinkovita. Seveda pa so droni uporabni tudi v bolj miroljubne namene: za fotografiranje iz zraka, za 3D-izmere, za zračni nadzor nad rafinerijami, rezervoarji za gorivo, električnimi vodi, plinovodi ipd. V vseh naštetih primerih pa velja, da je vpliv njihovega delovanja na posameznikovo življenje stranska škoda poslovnih ali državnih koristi. Se dovolj pogovarjamo o tem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Družba je bolna, pozdravimo jo!

mag. Jaka Slokan, 14.3.2013

Pravoznanstvo

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 10/2013Tako kot se v svojem poklicu iz leta v leto bolj vračam k njegovim osnovam, namreč k temu, kaj pravo je, kako ga uporabljati in čemu služi, tako skušam ob pomoči zdrave pameti in preteklih dogodkov čedalje bolj razumeti vsakodnevne družbene pojave, ki nas tako ali drugače zadevajo. Menim, da se iz i
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Radbruchova formula za današnji čas

Robert Smrekar, 31.1.2013

Pravoznanstvo

Robert Smrekar, Pravna praksa, 4/2013V PP, št. 3/2013, se je nadaljevala izmenjava mnenj med dr. Čeferinom in mano glede vprašanja molka strokovne javnosti v treh konkretnih primerih. Še zadnjič se bom oglasil v tej razpravi, saj mi je pripisanih kar nekaj izjav, ki preprosto niso moje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Ustavna zapoved socialne države ni pravno nezavezujoča norma

dr. Grega Strban, 7.6.2012

Pravoznanstvo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 22/2012Na področju delovnega prava in socialne varnosti se še zlasti postavlja vprašanje vloge države. Leonid Pitamic je v svojem delu Država leta 1927 iz različnih opredelitev države izluščil, kot sam pravi, "stalno jedro in skoro neosporjeno trditev, da je država neka pravna združitev ali pravna organizacija ljudi" na določenem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Ali lahko župani kandidirajo na parlamentarnih volitvah in kakšne so posledice v primeru izvolitve?

Zagorc Saša, Senčur Miloš, 27.10.2011

Pravoznanstvo, Državni zbor in državni svet

dr. Saša Zagorc, dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 41-42/2011V nekaterih političnih krogih lahko zasledimo namigovanja, da naš pravni red dopušča izvoljenim poslancem, da se po izvolitvi odločijo, ali bodo prevzeli poslansko funkcijo ali ne. Če to drži, bi se nekateri funkcionarji, zlasti iz vrst županov, lažje odločili za kandidaturo za poslanca Državnega zbora, saj bi pripomogli k prepoznavnosti liste kandidatov, a hkrati ne bi bili dolžni vstopiti v poslanske vrste v primeru izvolitve. Ali to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Ustavnopravna sestavljanka

Miloš Senčur, 18.8.2011

Pravoznanstvo

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 30-31/2011Eden od izvirnih grehov za stanje ob odstopu nekaj ministrov aktualne vlade je ravnanje Državnega zbora v zvezi s tem oziroma določba 234. člena njegovega poslovnika (PoDZ-1), ki ureja primere, ko ministru preneha funkcija med mandatno dobo državnega zbora in je treba imenovati novega. Taka poslovniška ureditev je ustavno sporna in ruši ravnovesje v ustavnem sistemu, ki temelji na načelu delitve oblasti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(3) 46(1)
45(1) 44(2) 43(2) 41-42(1)
37(1) 36(3) 33(1) 31-32(1)
30-31(1) 29-30(1) 27(1) 26(3)
24-25(1) 23(3) 22(3) 21(2)
20(1) 18(3) 16-17(1) 15(1)
14(2) 13-14(1) 12(1) 11(2)
10(2) 9(2) 7-8(1) 6(1)
5(1) 4(1) 2(2) 1(1)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(4) 2014(6)
2013(9) 2012(1) 2011(3) 2007(20)
2006(6) 2003(1) 2002(1) 2001(1)
1999(1) 1998(1) 1994(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov