O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Quis custodiet ipsos custodes?

Ana Hederih, 25.1.2018

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 3-4/2018Varstvo invalidov na delovnem mestu je pravna vrednota, vsebovana v mnogih aktih našega pravnega reda. Tako že sama Ustava invalidom v skladu z zakonom zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo, nadalje pa tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da mora delodajalec zagotavljati varstvo invalidov pri zaposlovanju, usposabljanju ali preusposabljanju v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Med drugim to pomeni obstoj posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu, v skladu s 116. členom ZDR-1 ter Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pravniški državni izpit - ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen?

Ana Hederih, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 20-21/2017Pravniški državni izpit (v nadaljevanju: izpit) je preizkušnja, primerljiva z iniciacijskim obredom, ki se je bojijo študenti prava in jo morajo prestati vsi pravniki z ambicijami po karieri v pravosodju, po svoji zahtevnosti pa je poznana celo večini laikov. Pa je vse to dejansko upravičeno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Med pravno stroko in pravno znanostjo

dr. Janja Hojnik, 16.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 10/2017Nedavno sem se udeležila posveta na Pravni fakulteti v Bernu, kjer smo udeleženci iz dvanajstih evropskih držav razpravljali o vprašanjih vrednotenja pravne znanosti. Osnovna ugotovitev, ki je bila hkrati razlog za posvet, je bila ta, da so merila vrednotenja v Evropi zelo različna, kot so tudi okoliščine, v katerih se pravna znanost razvija. V državah, kot sta Nemčija in Švica, je virov (javnih in zasebnih), ki finančno podpirajo pravno znanost, veliko. V večini držav, mednje sodi tudi Slovenija, pa so ti viri zelo omejeni in raziskovalci so vse bolj prisiljeni iskati denar v konkurenčni tekmi na evropskih razpisih. Pri tem postane ključno vprašanje, katero delo je sploh znanstveno in kako ovrednotiti, katero je dobro, boljše in vrhunsko. Od teh ocen niso odvisni le projekti, temveč tudi zaposlovanje, napredovanje in ohranitev službe posameznikov, v nekaterih primerih tudi obstoj institucij. Od teh ocen je odvisno, kaj pravniki na fakultetah raziskujemo in pišemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Dvoreznost modifikacije obtožbe s strani sodišča

Ana Hederih, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 1/2017"Če tožilec med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, sme ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe."
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

(Not) "Made in Israel"

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Gazo, večino Golanskega višavja ter do leta 1982 tudi Sinajski polotok. Izrael sicer trdi, da je Zahodni breg "sporno ozemlje" in da od leta 2005 več ne zaseda Gaze, a Mednarodno sodišče in Združeni narodi Izrael označujejo za okupacijsko silo, Varnostni svet Združenih narodov pa je Izrael že večkrat pozval k umiku sil z okupiranih območij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Roparske revije v znanosti

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo, Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo več kot 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov s strani institucij, kakršna je slovenska Agencija za raziskovanje (ARRS), ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Veš, študent, svoj dolg?

dr. Janja Hojnik, 5.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 9/2015Pred nekaj dnevi sem predavala na Central European University v Budimpešti. Šlo je za tematiko s področja enotnega trga EU in študenti so pokazali izjemen interes zanjo. Drugače kot njihov premier Viktor Orban so pokazali veliko zavezanost načelom EU, zlasti zagovarjanju svobode posameznika in prepovedi vseh oblik diskriminacije. Med vožnjo po Donavi in prijetnimi postanki ob Blatnem jezeru sem razmišljala, da veliko premalo poznamo to našo severno sosedo in z njo premalo sodelujemo, čeprav imamo veliko podobnih težav in v okviru EU za sodelovanje veliko priložnosti na vseh področjih udejstvovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Izvršna oblast nad izvršno oblastjo

dr. Janja Hojnik, 11.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2014V tednu ob izidu te številke Pravne prakse spremljamo oblikovanje 12. slovenske vlade in tudi Evropske komisije pod njenim 12. predsednikom. Kot je vidno že iz postopkov imenovanja, so Komisija in nacionalne vlade zelo povezane. Jean Monnet je sicer želel, da bi bila Komisija kolektivno postavljena nad pritiske nacionalnih vlad, a tega pogosto ni mogoče doseči, saj komisarje imenujejo nacionalne vlade. Pri sestavi Komisije imajo svoje interese dosedanji komisarji, ki želijo biti vnovič imenovani, države pa pritiskajo v želji postaviti na te položaje svoje ljudi, bodisi za nagrado za zasluge bodisi zato, da se jih znebijo z nacionalnega političnega parketa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Je pravo znanost?

dr. Janja Hojnik, 4.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 34/2014Sredi poletja sem se kot ortodoksna doktorica znanosti udeležila mednarodne znanstvene konference v Nemčiji. Na njej so se pretežno zbrali ekonomisti z vsega sveta in po mojem referatu odprli razpravo na temo metodologije v pravu in prava kot znanosti. V mojem referatu namreč ni bilo govora o empirični raziskavi, v okviru katere bi anketirance v Zimbabveju spraševala, ali zaupajo v spletno bančništvo, ali starše na Tajskem, ali otroci od njih pogosto izsilijo, da jih odpeljejo v restavracijo s hitro prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ocenjevanje znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji

Hojnik Janja, Avbelj Matej, 6.9.2012

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2012Vsaka stvar, tudi znanstveno delo, ima svojo vrednost. Tej ugotovitvi bodo nasprotovali redki. Mnogo večja razhajanja pa se pojavijo pri vprašanju, kako in tudi kdo naj to vrednost ugotovi. Dokler je bila znanost namenjena sama sebi, omejena na slonokoščene stolpe, ki so se napajali iz mecenskega denarja, je bilo vprašanje vrednotenja njenih dosežkov manj pomembno. Stvari so se začele spreminjati z vstopom države na področje znanosti in raziskovanja. Raziskovanje in razvoj sta dve ključni politiki, ki jima vlade v zadnjih letih namenjajo vse več pozornosti, s tem pa tudi denarja. Toda, če država za nekaj plača, mora, kot vsakdo, dobiti tudi povratno informacijo o smiselnosti svoje naložbe. Če naj se državne investicije v znanost, tudi tisto temeljno - pri aplikativni so dileme zaradi konkretnih rezultatov v praksi manjše, - splačajo, je treba njene dosežke znati ovrednotiti. Vsako vrednotenje pa predpostavlja obstoj meril za ugotavljanje znanstvene uspešnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Pravilna geometrijska umestitev grba na zakonsko uporabni zastavi Slovenije

Hartner Ryan, Širovnik Nejc, 12.4.2012

Pravoznanstvo

mag. Ryan Hartner, Nejc Širovnik, Pravna praksa, 14/2012Sedmi april 1848 je bil za Slovence prav poseben dan in pravniki smo imeli pri tem pomembno vlogo. Naš davni kolega, takrat enaindvajsetletni študent prava, pesnik in poznejši politik Lovro Toman je prišel s tovariši juristi v Ljubljano z Dunaja ter v gostilni Zlata zvezda (zdaj Wolfova 8) prvič razvil slovensko belo-modro-rdečo zastavo. V spomin na ta dan vsako leto v začetku aprila proslavljamo Dan slovenske zastave. Za naše barve in za podobo naše zastave nam pravnikom, tako, še zlasti ne sme biti vseeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Pravna in socialna država?

Matjaž Hanžek, 26.8.2010

Pravoznanstvo

Matjaž Hanžek, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Obsodba totalitarnih režimov in sprava

dr. Spomenka Hribar, 10.9.2009

Pravoznanstvo

dr. Spomenka Hribar, Pravna praksa, 35/2009V Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu je kar petkrat zapisana beseda sprava, torej je sprava dobila evropske razsežnosti. Sprava se po navadi veže na neki spor, ki ga je treba končati, in na novo začeti. Tako tudi v tem primeru. Na prvi pogled je resolucija sprejemljiva; njene predpostavk...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Problematičnost sintagme "pravice in dolžnosti"

dr. Tine Hribar, 22.1.2009

Pravoznanstvo

dr. Tine Hribar, dr. Tine Hribar, Pravna praksa, 2/2009Čeprav sta pravica in dolžnost korelativna pojma, tako da govorimo o recipročnosti kot povratni vzajemnosti, "pravica nikoli ne more biti obenem, v enem in istem razmerju tudi dolžnost".1 Totalitarni režimi in fundamentalisti se na to seveda ne ozirajo. Ker skušajo svojo resnico uveljaviti kot absol...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Politične igre v škodo gospodarskemu sodelovanju

mag. Samo Hribar Milič, 4.9.2008

Pravoznanstvo

mag. Samo Hribar-Milič, Pravna praksa, 34/2008Prva dražba, na kateri so v Srbiji prodajali premoženje podjetij iz držav nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi slovenskih, je mimo. Številni pritiski na srbske oblasti so sicer pripeljali do tega, da sta se srbska Agencija za privatizacijo in Ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj odločila zamrzniti prodajo 130 spornih podjetij. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, kaj se pravzaprav dogaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄18

Vloga islama v mednarodnem javnem pravu

Beti Hohler, 18.5.2006

Verske skupnosti, Pravoznanstvo

Beti Hohler, Pravna praksa, 18/2006As-Siyar1 ali islamsko mednarodno pravo je že več kot tisoč let disciplina in sestavni del islamskega prava – šeriata. Njegova vloga pri urejanju odnosov v mednarodni skupnosti, kjer prevladuje zahodna pravna misel, je komaj zaznavna. V zadnjih letih se mu sicer posveča nekoliko več pozornosti, zlas...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄7

Anuiteta ali obrok

Saša Hrovatin-Ribaš, 16.4.1998

Pravoznanstvo

Saša Hrovatin-Ribaš, Pravna praksa, 7/1998Namen tega sestavka je opozoriti na pravno tolmačenje pojmov anuiteta in obrok. O terminološkem razlikovanju med navedenima pojmoma sicer nisem zasledila nikakršne literature, še manj pa sodne prakse, vendar pa opažam, da se v kreditnih pogodbah uporabljajo različni termini (anuiteta, obrok, mesečna...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄24

Mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu iz leta 1376

mag. Borut Holcman, 28.11.1996

Pravoznanstvo

mag. Borut Holcman, Pravna praksa, 24/1996Od 17. do 18. oktobra je na Ptuju potekal mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu iz 14. stoletja. Pravnozgodovinski inštitut Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Zgodovinski arhiv Ptuj sta ob projektu faksimilne izdaje Statuta iz leta 1376, ki v zadnjih letih spada med glavne aktivnosti Zgo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 35(2) 34(3) 33(1)
24(1) 20-21(1) 18(1) 14(1)
10(1) 9(1) 7(1) 3-4(1)
2(1) 1(1)

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2015(3) 2014(2)
2012(2) 2010(1) 2009(2) 2008(1)
2006(1) 1998(1) 1996(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov