O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 88)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Razvoj slovenske pravne terminologije

dr. Mateja Jemec Tomazin, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 23/2018Slovenska pravna terminologija je del jezika prava, hkrati pa pravni termini vse bolj prehajajo v splošni jezik preko medijev. S terminologijo označujemo tisti del jezika, ki poimenuje pojme in ustvarja razmerja med njimi, zato v novem Pravnem terminološkem slovarju predstavljamo "pojmovni svet slovenskega prava".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Ustavna obtožba predsednika Vlade

dr. Andraž Teršek, 18.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 2/2018Z ustavnopravnega vidika sem prepričan, da predsednik Vlade dr. Miro Cerar s tem, ko je v zadevi Ahmada Shamieha storil, kar je po poročanju medijev in svojih izjavah storil, ni zagrešil ničesar, kar bi ustavnopravno - stvarno - utemeljevalo ukrep ustavne obtožbe zoper premierja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Izhodišča za novo institucionalizacijo pravnega študija

dr. Andraž Teršek, 11.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 1/2018Pred leti se je na Univerzi na Primorskem (UP) začela razprava o institucionalizaciji pravnega študija na tej univerzi. Sprva je šlo za splošni akademski premislek, katere pravne vsebine vključiti v obstoječe študijske programe članic UP. Ustanovljena je bila katedra za pravo, ki naj bi delovala v okviru rektorata, vendar ni primerno zaživela. Epilog razprav na temo študija prava na UP je pomenil pisni predlog za dvostopenjski študijski program pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vladavina prava ni bipolarno beleženje zmag in porazov

dr. Andraž Teršek, 5.10.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 38/2017Postalo je običajno, da se v medijih poudarjeno in izpostavljeno objavljajo izjave o ocenjevanju kakovosti dela tožilstva in sodišč v kazenskih postopkih s preštevanjem števila vloženih obtožnic, pravnomočnih obtožnic in - predvsem - obsodilnih sodb. Torej z golo statistiko odstotka sodnih zadev, ki se končajo z obsodilno sodbo. Pričakovano zato na enak način svoje prepričanje o kakovosti delovanja kazenskega sodstva oblikuje tudi kvalificirani del splošne javnosti: sodnice in sodniki sodijo "dobro", če izrekajo obsodilne sodbe; višja sodišča in vrhovno sodišče upravičijo proračunska sredstva za svoj obstoj in delovanje, če potrjujejo prvostopenjske obsodilne sodbe; ustavno sodišče ne hromi delovanja sodne veje oblasti in organov pregona kaznivih dejanj, če v sodnih postopkih in sodbah ne prepozna kršitve procesnih ali ustavnih pravic; tožilke in tožilci pa so zgledni predstavniki svojega poklica, če pogosto vlagajo obtožnice, terjajo visoke kazni za obtožence in uspejo zagotoviti izrek obsodilne sodbe. Ne nazadnje pa odvetniki in odvetnice svojega družbenega poslanstva ne opravljajo barabinsko - le v primeru - če sodišča in tožilstva ne ovirajo pri hitrem poteku glavnih obravnav, izvajanju obremenilnih dokazov in izrekanju obsodilnih sodb. Takšna je medijska in splošna percepcija tega, za kaj res gre in za kaj naj sploh gre v kazenskem pravu in sodstvu. To ni samo zelo zaskrbljujoče. To v popolnosti in totalnosti onemogoča ohranjanje in razvoj minimalnih standardov vladavine prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

O predsedniku republike skozi samoodmev: institucionalizacija odgovornosti namesto promocijske slamnatosti

dr. Andraž Teršek, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 36-37/2017V filozofskem in normativnem temelju naj bi šlo pri demokraciji kot konceptu (vsebini) in mehanizmu (formi) za način/tehniko izbire tistih ali tistega, ki prevzamejo ali prevzame ODGOVORNOST. To stori(jo) s prevzemom oblasti/položaja/funkcije. Odnos med tistim ali tistimi, ki prevzame(jo) oblast/položaj/funkcijo, in vsemi drugimi - volivci, državljani, prebivalci, ljudmi - pa nikakor ni, ne more in ne sme biti zadeva ZAUPANJA, ampak NADZORA. Volitve niso tehnika izražanja in vzpostavljanja zaupanja, ampak tehnika odločanja o tem, kdo bo deležen privilegija prevzema odgovornosti - ki je in mora biti breme - s tem pa postavljen pod nadzor: na eni strani volivcev/državljanov/ljudi, na drugi strani pa drugih institucij, organov ali nosilcev funkcij. Če je institucionalno, sistemsko in normativno zagotovljena možnost, da je nadzor tudi učinkovit, potem se lahko uresničuje demokracija kot tehnika delovanja družbe. To je predpogoj za označevanje, opredeljevanje in uresničevanje zamišljene, želene in predvidene demokracije še z vsebinskimi merili in kriteriji. Potem je mogoče filozofirati o legitimnosti in prevpraševati njeno prakticiranje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Ali univerzalna strokovna razprava o teh sedmih vprašanjih pravne države res ni potrebna?

dr. Andraž Teršek, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 34/2017Ljudje, ki opravljajo za delovanje političnega sistema in pravne države najpomembnejša dela oziroma so dejavni v zanju najpomembnejših delovnih okoljih (mislim predvsem na ministrice in ministre, državne sekretarje in sekretarke, svetovalce in svetovalke, pa na vse upravne delavce, ne le tiste na direktoratih in centrih za socialno delo), prepogosto kažejo ali z odločanjem odražajo neprimeren, tudi zelo napačen odnos do ustavnosti, prava, pravne teorije in človekovih pravic. Prevladujoče imajo tudi izrazito negativen odnos do - stvarno utemeljene in argumentirane - strokovne kritike, polemičnih strokovnih utemeljitev in tistih pogledov na različna vprašanja pravne vede in pravnega odločanja, ki ne sovpadajo z rezultati njihovega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (2. del)

dr. Andraž Teršek, 24.8.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 30-31/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja še na drugi sklop vprašanj, ki so mu jih postavili sledilci med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Prvi sklop odgovorov dr. Terška na vprašanja najdete v prejšnji številki PP. • Kaj naj storimo (več kot 400.000) etažni lastniki,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Po Desetih najvplivnejših pravnikih 2016 (1. del)

dr. Andraž Teršek, 20.7.2017

Ostalo, Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 28-29/2017Dr. Andraž Teršek na povabilo uredništva post festum odgovarja na postavljena mu vprašanja med potekom glasovanja za Deset najvplivnejših pravnikov leta 2016. Ali bi se strinjali, da v tem času izjemne dinamike nastajanja in spreminjanja pravnih predpisov eno temeljnih prav
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Pri večini predpisov kršen rok za javno obravnavo

Toni Tovornik, 11.5.2017

Pravoznanstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 18/2017Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je pred sedmimi leti vklopil števec kršitev 30-dnevnega posvetovanja z javnostjo pri pripravi predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Optimizem volje

dr. Andraž Teršek, 21.4.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 16-17/2017Noama Chomskega so ob enem od njegovih številnih javnih nastopov vprašali, kaj naj glede družbenega stanja in dogajanja storijo mladi danes. Odgovoril je približno takole: "Ko sem bil šestega avgusta 1945 star šestnajst let in sem izvedel za odvrženje dveh atomskih bomb, na Hirošimo in Nagasaki, so šli vrstniki in drugi ljudje po svojih opravkih, na športne aktivnosti ipd. Sam pa sem šel za nekaj ur v gozd razmišljat. Odločil sem se, da bom temu posvetil življenje." In temu je posvetil življenje: branju, študiju, mišljenju, raziskovanju, pisanju in predavanjem. Je eden največjih svetovnih mislecev, intelektualcev, izobražencev, predvsem pa neumoren analitik družbenega dogajanja in oster kritik politike vsakokratne strankarsko-menedžerske oblasti v ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Ali res vedo, da "morajo" delati v korist in dobrobit ljudi?

dr. Andraž Teršek, 9.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/2017Odprto pismo ministrici dr. Anji Kopač Mrak
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Legalizem ali onkraj?

mag. Luka-Martin Tomažič, 26.1.2017

Pravoznanstvo

mag. Luka-Martin Tomažič, Pravna praksa, 3-4/2017Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije sta 18. in 19. novembra 2016 organizirali mednarodno konferenco s področja teorije prava in pravne argumentacije. Letošnja konferenca je bila naslovljena "Modern Legal Interpretation: Legalism or Beyond?" oziroma v prevodu "Interpretacija v sodobnem pravu: legalizem ali onkraj?".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Odgovornost nosijo tudi tisti, ki so tiho

Judita Trajber, 26.1.2017

Pravoznanstvo

Judita Trajber, Pravna praksa, 3-4/2017• Gospod ustavni sodnik, izbrali so vas za pravnika leta, ponovno, če se ne motim. Na slovesni podelitvi priznanj za uvrstitev med 10 najvplivnejših pravnikov, na kateri je potekal razgovor na temo Pravo in politika - zaveznika ali nasprotnika?, ste podali zanimive poglede in stališča; bi jih lahko povzeli pa tudi razširili, da bodo trajno dostopni širšemu krogu ljudi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov

dr. Andraž Teršek, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2016Prispevek je esejistični zapis razprave z okrogle mize, ki ga je uredil dr. Andraž Teršek, z naslovom Pravna ne-odgovornost odločevalcev za odločitve, tudi sodnic in sodnikov na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu dne 14. oktobra 2016. Razpravljali so izr. prof. dr. Andraž Teršek (pobudnik in vodja), izr. prof. dr. Matej Avbelj, izr. prof. dr. Jurij Toplak, izr. prof. dr. Saša Zagorc, sodnik Vrhovnega sodišča RS Tomaž Pavčnik in izr. prof. dr. Marko Novak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Odgovornost med pravnimi stališči in očitno pravno nevzdržnostjo

dr. Andraž Teršek, 10.11.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 43/2016Odgovornost ni samo beseda. To je koncept. In nujna etična drža. Nedvomno so med ljudmi nezanemarljive razlike pri razumevanju koncepta odgovornosti. Pa se lahko glede odgovornosti razumemo in sporazumemo pravniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Za umno pravo, pravo človečnega srca in razsvetljen(sk)ega duha

dr. Andraž Teršek, 16.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 24/2016Toliko odličnih knjig. Vsi ti suvereni filozofi in pronicljivi teoretiki. Kakovostna študijska literatura. Ure zanimivih predavanj profesorjev in analitičnega študija prava. Preverjanje znanja na verodostojnih izpitih. Številni pravnoizobraževalni programi in ustanove. Odločbe najvišjih sodišč, predvsem ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice. Leposlovje, ki naslavlja teme o pravu in pravičnosti, umnosti in razumnosti, sočutju in solidarnosti. Itd. Toliko pravno- in političnofilozofske misli, v toliko zgodovinskih obdobjih in stoletjih ... Tudi slovenskega naroda in slovenske nacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Negativna selekcija

Matej Tomažin, 21.4.2016

Pravoznanstvo

Matej Tomažin, Pravna praksa, 16-17/2016Aferam v slovenskem poslovnem okolju ni videti konca. Skorajda ne mine dan, ko v javnih občilih ne zasledimo take ali drugačne afere, vse pa imajo - začuda - eno skupno lastnost: v večini primerov se dogajajo v državnih podjetjih. Seveda to ni naključje, temveč rezultat negativne selekcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Pravi recept za privatizacijo: usklajeni interesi

Matej Tomažin, 7.5.2015

Pravoznanstvo

Matej Tomažin, Pravna praksa, 18/2015Na privatizacijskem seznamu smo prečrtali še eno naložbo: Žito. Postopek je potekal dobro, brez večjih zasukov ali presenečenj. Zainteresiranih kupcev je bilo več, kar je bilo ključno pri pogajanjih za čim višjo ceno in čim boljše izhodišče za nadaljnji razvoj podjetja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Nova vlada, nova negotovost?

Matej Tomažin, 17.7.2014

Pravoznanstvo

Matej Tomažin, Pravna praksa, 28/2014Veselje vlagateljev na Ljubljanski borzi je bilo kratkotrajno. Zaradi različnih interpretacij prihodnjih usmeritev nove vlade se je na borzni parket vrnila negotovost, predvsem v zvezi z nadaljnjimi postopki privatizacije. Toda če dobro premislimo, ugotovimo, da se trenutni negotovosti pripisuje prevelik pomen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Novele in novele

mag. Janez Tekavc, 5.6.2014

Pravoznanstvo

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 22/2014Vlada nas je razveselila z deseto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju, novelo J. Tudi to novelo predlaga z namenom, da bi bili postopki učinkovitejši, in tako kot pri vseh do zdaj imam tudi pri tej občutek, da ne bodo, ampak do konca abecede je še veliko priložnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Preslepitve na meji in onkraj pregona

dr. Andreja Tratnik, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 23/2013"(Scena: kavarna v bližini Pravne fakultete v Ljubljani, nekaj dni pred rokom za oddajo disertacije, na mizi, zraven skodelice bele kave, je odprta knjižica Andreja O. Župančiča z naslovom 'O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju', in sicer na strani z zapisom 'Med ustvarjalnostjo in neplodno prismuknjenostjo je za las razlike'. Po uvodnih banalnostih sledi pogovor o že spisanem grobem osnutku prvih treh delov disertacije in o konceptu še nedokončanega predzadnjega, meta- refleksivnega dela disertacije...) C. K.: Š...] torej, kakšna je ocena, ima zadeva rdečo nit? Kako bi opredelila 'sažetak' za tiste, ki se jim ne ljubi brati cele zadeve? Muza: Hmmm, Š...] ... Gre za postopno izgradnjo koncepta družbeno škodljivih preslepitev in trasiranje meja najbolj škodljivih oz. kazensko pregonljivih preslepitev, ki jih sam opredeliš za skupino goljufivih preslepitev, preko konkretnih zadev. Zapolnjevanje (in s tem zamejevanje) relativno nedoločnih zakonskih pojmov preko konkretnih zadev oziroma kazuistike je rdeča nit, ponavljajoči se leitmotiv pa problematika, povezana z načelom zakonitosti in enakosti v mejnih zadevah in zgodovinski trend širjenja cone kriminalnosti."
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Nomotehnika - pravno "orožje"

dr. Andreja Tratnik, 30.5.2013

Pravoznanstvo

dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 21/2013"Prepričani prepričujemo prepričane," se je oglasila ena od udeleženk XI. nomotehničnih dnevov, ki so se v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF Univerze v Ljubljani in v sodelovanjem s Službo Vlade RS za zakonodajo odvili 22. maja 2013 na PF Univerze v Ljubljani. Toda, kot je opozoril dr. Miro Cerar s PF Univerze v Ljubljani, to niti ni slabo: s tem utrjujemo naša prepričanja in postajamo odločnejši. To pa je pomembno za izgradnjo pogumne in vztrajne drže, ki jo zahtevajo spremembe. Te pa so - kot je bilo čutiti iz konferenčnih referatov - (tudi) na področju nomotehnike potrebne, zlasti v smeri preprečevanja (pretiranih in neprimernih) političnih vplivov na zakonodajno področje in ohranjanja strokovnosti predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Pogled od zunaj

Edita Turičnik, 17.1.2013

Pravoznanstvo

Edita Turičnik, Pravna praksa, 2/2013Že dobro leto je, odkar sem se imela na mednarodni konferenci priložnost pogovarjati z mlado, ambiciozno in razgledano študentko prava. Načeloma je izpolnjevala vse pogoje, da se uveljavi v domači državi in se predvsem razvije v samostojno, odgovorno, delovno produktivno in aktivno državljanko, le v napačni državi je bila rojena, kot je sama dejala. Ko mi je zaradi mojega začudenega pogleda pojasnila, kako skorumpirana ni le politična elita, ampak celoten sistem od zdravstva, šolstva, gospodarstva, administracije, sodstva do organov pregona, sem zlahka razumela njeno veliko željo zapustiti Moldavijo, tudi če bo to pomenilo dodatno povečan letni znesek vseh izročenih podkupnin, zlasti v obdobju, ko si bo sama prizadevala urediti dokumentacijo in pridobiti vizo, potrebno za odhod iz države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Volilni spor

dr. Jurij Toplak, 4.10.2012

Pravoznanstvo

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 38/2012Pod mentorstvom prof. dr. Franca Grada je na PF Univerze v Ljubljani 24. aprila 2012 doktorirala ustavna sodnica Jadranka Sovdat. V disertaciji Volilni spor je obdelala področje reševanja sporov, ki izhajajo iz kršitev volilnih pravil.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(1) 43(1) 43-44(1) 39-40(2)
38(3) 38-39(1) 37(2) 37-38(1)
36(3) 36-37(1) 35(4) 34(3)
33(1) 32(2) 32-33(2) 30(2)
30-31(1) 29-30(1) 28(1) 28-29(1)
27(2) 26(2) 26-27(1) 24(2)
24-25(1) 23(2) 22(3) 21(4)
19(2) 18(2) 16-17(3) 15(1)
13(2) 13-14(1) 12(1) 11(2)
9(3) 8(3) 7(1) 6(2)
6-7(1) 5(2) 5-6(1) 4(1)
3(1) 3-4(2) 2(3) 1(3)

Leto objave

2019(1) 2018(3) 2017(10) 2016(4)
2015(1) 2014(2) 2013(3) 2012(4)
2011(7) 2010(7) 2009(5) 2008(5)
2007(6) 2006(2) 2005(1) 2004(4)
2003(1) 2002(3) 2001(10) 2000(4)
1999(3) 1998(1) 1995(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov