O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 195)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Domovina ali država? Domovina in država?

Blaž Kovač, 14.6.2018

Pravoznanstvo

Blaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018Predsednik RS Borut Pahor je ob nedavnem obisku dogodka Občine Mokronog-Trebelno na svoji spletni strani objavil vtise z dogodka. Predsednik naše države je na dogodku govoril o domovini, med vrsticami je razviden tudi čustveni pridih k sami novici. Predsednik RS še zdaleč ni edini predstavnik naše države ali politik, ki megli odnos do države z odnosom do domovine, a to stori precej pogosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2017Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Saepe prava magis, quam bona consilia prospere eveniunt

Janez Kranjc, 14.9.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34/2017Avtor pričujočega reka, ki bi se slovensko glasil "Slabi nasveti so pogosto uspešnejši kot dobri", je verjetno rimski politik in zgodovinar Salustij. Pismo Cezarju (I, 1, 2), od koder je rek vzet, so do nedavnega pripisovali njemu. V zadnjem času je proti temu vse več pomislekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omnia prius experiri quam armis sapientem decet

Janez Kranjc, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Za modrega se spodobi, da poskusi vse, preden uporabi orožje, je vzeta iz Terencijeve komedije Skopljenec (Eun. 789).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Otium sine litteris mors est, et hominis vivi sepultura

Janez Kranjc, 11.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 18/2017Misel je vzeta iz Senekovega 82. pisma Luciliju (Ep. 82, 3). Slovensko bi se glasila: Prosti čas brez umske dejavnosti je smrt in pokop pri živem telesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Non intellegunt homines, quam magnum vectigal sit parsimonia

Janez Kranjc, 13.4.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15/2017Misel, ki bi se slovensko glasila "Ljudje ne vedo, kako velik vir dohodka je varčnost", je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa Paradoksi stoikov (VI, 49). Nastal je leta 46 pr. Kr. in ni imel večjega vpliva na kasnejši razvoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Homo doctus in se semper diuitias habet

Janez Kranjc, 30.3.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 12-13/2017Avtor reka je basnopisec Gaj Julij Fedrus (23,1). Slovensko bi se glasil: Izobražen človek ima (svoje) bogastvo vedno v sebi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Interdisciplinarna delavnica migracije

mag. Andreja Kokalj, 23.3.2017

Pravoznanstvo

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 11/2017Univerza v Gradcu in Univerza v Ljubljani sta za doktorske študentke in študente vseh področij doktorskega študija organizirali interdisciplinarno delavnico Migracije. Interdisciplinarna delavnica je potekala na Univerzi v Ljubljani 13. in 14. januarja 2017 in je obravnavala različ
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Ardua res est regi simul carum esse et gregi

Janez Kranjc, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 7-8/2017Pred nami je rek neznanega avtorja. Slovensko bi se glasil: Težko je biti ljub hkrati kralju in množici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Fortuna fortes metuit, ignauos premit

Janez Kranjc, 10.2.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5/2017Misel je vzeta iz Senekove tragedije Medea (159). Slovensko bi se glasila: Usoda se boji pogumnih (in) preganja strahopetne. Izreče jo Medeja, ki snuje maščevanje, v pogovoru z dojiljo. Ta jo skuša odvrniti od njene namere. Medeja ji odvrne, da je za nasvet dojemljiva le majhna bolečina. Velike nesreče ni mogoče skriti, zato ji ugaja odkrit spopad. Ko jo dojilja prepričuje, da naj zadrži napad besa, saj se je mogoče braniti tudi mirno, ji Medeja odgovori, da se usoda boji pogumnih in preganja plašne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Aequo animo audienda sunt inperitorum convicia

Janez Kranjc, 19.1.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 2/2017Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 76, 4). Slovensko bi se glasila: Sramotitve neukih je treba poslušati ravnodušno. Seneka jo navaja v zvezi s svojim šolanjem v, kot bi rekli danes, tretjem življenjskem obdobju. Piše, da hodi na predavanja iz filozofije, saj se je, kot pravi, treba učiti, dokler je v nas neznanje. Sploh bi se morali po njegovem do konca življenja učiti, kako živeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Ut sese splendore animi et vitae suae sicut speculum praebeat civibus

Janez Kranjc, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o državi (De rep. 2, 69). Slovensko bi se glasila: Da se v sijaju svoje duše in življenja, kot ogledalo pokaže državljanom. Ko razpravlja o dolžnostih državnika, Cicero med drugim pravi, da se ta ne sme nikoli nehati izobraževati in kritično opazovati, da mora druge spodbujati k posnemanju in da naj državljanom kot v ogledalu kaže svoje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Čas za vrnitev k osnovam

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 47/2016Na seminarju o nediskriminacijskem pravu Evropske unije, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo vsako leto gosti Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, je letos z uvodnim nagovorom nastopila nemška profesorica prava in ustavna sodnica Susanne Baer. Ob tem govoru mi je odleglo, saj je v njem tematizirala nekaj, česar se tudi sama v zadnjem času močno zavedam in me skrbi. Nekateri dosežki naše civilizacije, kot so vladavina prava in temeljne človekove pravice, so bili še nedavno videti samoumevni: dosegli smo jih, bili so tu, o njihovi legitimnosti ni bilo več razprave. Ta je potekala večinoma o načinih, kako te dosežke razumemo in na kakšen način jih izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Hoc ante omnia fac: disce gaudere

dr. Janez Kranjc, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2016Misel navaja Lucij Anej Seneka v svojem 23. pismu Luciliju. Slovensko bi se glasila: Predvsem se nauči biti vesel. V pismu Seneka razpravlja o resničnem veselju, ki je, kot pravi, resna stvar (Verum gaudium res severa est).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Modus autem est optimus decus ipsum tenere nec progredi longius

dr. Janez Kranjc, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(4) 47(6) 46(4)
45(3) 44(2) 43(3) 42(2)
41-42(1) 40-41(3) 39(1) 38(2)
37(2) 36(4) 36-37(2) 35(1)
34(1) 33(2) 31(1) 31-32(2)
30-31(1) 29(1) 29-30(4) 28(1)
28-29(1) 27(5) 26(3) 25(2)
24(1) 24-25(3) 23(2) 22(4)
22-23(1) 21(6) 21-22(1) 20(3)
20-21(2) 19(4) 18(10) 17(4)
16(2) 16-17(1) 15(10) 14(2)
13(6) 12(3) 12-13(3) 11(6)
Več...

Leto objave

2019(2) 2018(5) 2017(14) 2016(11)
2015(13) 2014(12) 2013(16) 2012(10)
2011(8) 2010(9) 2009(13) 2008(14)
2007(2) 2006(2) 2005(2) 2004(1)
2003(4) 2002(2) 2001(6) 2000(4)
1999(3) 1998(2) 1997(2) 1996(1)
1995(4) 1994(9) 1993(11) 1992(8)
1991(5)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov